Prezračevanje hiše in toplotne izgube

V nadaljevanju:

1. Zrakotesnost objekta
2. Toplotne izgube
3. Pasivna hiša in zrakotesnost

1. Zrakotesnost objekta

Objekt lahko naredimo zrakotesen, če zagotovimo dovolj debel sloj toplotne izolacije. Toplotna izolacija namreč preprečuje uhajanje toplote, po drugi strani pa preprečuje prehajanje zraka.
Dobro pa morajo biti izvedeni tudi stiki med različnimi fasadnimi elementi, da pri stikih ne pride do nenadzorovanega uhajanja zraka. Problematične so npr. špranje, ki nastanejo na stiku okna s fasado, če so stiki izvedeni neprimerno, lahko skozi njih preide tudi do več m3 toplega zraka.
Poleg tega, da morajo biti dobro zatesnjene okenske odprtine, pa moremo preprečiti prehajanje zraka tudi pri drugih prebojih in stikih. Problematične so npr. še odprtine namenjene elektro in strojnim inštalacijam. Te preboje lahko preprečimo z uporabo posebnih tuljav, v katere ustavimo inštalacije, oziroma s tesnjenjem s posebnimi tesnili.

2. Toplotne izgube

Uhajanje toplega zraka skozi toplotni ovoj je problematično, saj se z uhajanjem zraka izgublja tudi toplota. Prav tako pa pri objektu, ki ni zrakotesen, pride še do ene težave, kondenzacije toplega zraka ob fasadnem ovoju. Topel zrak iz notranjosti uhaja skozi razpoke ovoja, se na svoji poti ohlaja in kondenzira v sami konstrukciji. Zastajanje vlage v tako toplotni izolaciji, kot tudi konstrukciji, ima zelo negativna posledice za objekt.

3. Pasivna hiša in zrakotesnost

Zrakotesnost je pomembna pri vseh objektih, še posebej pa moramo biti pozorni, ko gre za pasivni objekt. Pri pasivnem objektu namreč menjava zraka ne sme biti večja od n50 < 0.6 na uro, v eni uri se ne sme zamenjati več kot 0,6 zračnega volumna. Večina hiš grajenih po pasivnih standardih ima vgrajen centralni prezračevalni sistem.

Nasvet strokovnjaka iz podjetja CEVOS SISTEMI, storitve, viri energije d.o.o.

Na katere načine lahko prisilno prezračimo prostore?

V osnovi sta poznana dva načina prezračevanja, in sicer lokalno prezračevanje in centralno prezračevanje. Poglavitna razlike je v tem, da moramo odločitev glede inštalacije centralnega prezračevanja sprejeti že v fazi projektiranja, saj je potreben točen načrt prezračevanja in poteka cevi v sklopu strojnih inštalacij. Lokalni rekuperator pa lahko brez problema namestimo naknadno, ne glede na fazo gradnje, tudi, če je objekt že zgrajen.

Kako deluje prezračevanje z rekuperacijo in kaj je naloga rekuperatorja?

Celotni sistem zajame zunanji svež zrak preko zaščitne rešetke, katero se montira na fasado objekta ali streho. V začetni fazi pride do filtriranja vseh prašnih delcev, nadalje pa zrak potuje po ceveh do prezračevalne naprave. Ravno na tem mestu rekuperator naredi svojo primarno nalogo – svež zrak se segreje, saj prejme toploto izrabljenega zraka. Pomembno je poudariti, da se obe vrsti zraka ne mešata.
g. Aleš, CEVOS SISTEMI, storitve, viri energije d.o.o.