1. Dobro prezračevanje za zdravo domovanje
Kakovost zraka, ob našem zdravju, odločilno vpliva tudi na naše počutje in splošno udobje. Ustrezno prezračevanje odstranjuje tudi vonj po kuhanju in druge neželene vonje ter v nekaterih primerih lahko pomaga odstraniti alergene in druge dražilne snovi, kot je denimo tobačni dim. Na zdravje vplivajo tiste sestavine v zraku (CO2, CO, formaldehidi, radon...) ki jih na žalost z vonjavami ne zaznamo, zato tudi ne zaznamo preteče nevarnosti za zdravje. Zato je stalna menjava zraka skladno s predpisi, nujna. Stavbe se prezračujejo s kombinacijo naravnega oz. samodejnega prezračevanja (odpiranje oken, prepih, zračniki itd.) in mehanskega prezračevanja, odzračevanja. Vedno pogosteje se uporablja mehansko prezračevanje z vračanjem toplote, ki jo imenujemo rekuperacija.
2. Prezračevanje z rekuperacijo toplote
Zapri vrata, toplota uhaja iz prostora! Pozimi to pogosto slišimo, poleti pa boste bolj verjetno opazili ljudi, ki se trudijo zapirati vrata in okna, da zunanja toplota ne bi ušla v notranjost...Kako doseči da bo neprodušen in energetsko učinkovit dom, hkrati tudi zdrav in dobro prezračen? Odgovor je prezračevanje z rekuperacijo toplote, ki ponuja rešitev, ki v vaš dom vnaša svež zrak, ne da bi pri tem toplota uhajala ven oziroma notri. Poglejmo si podrobneje, kako deluje!
2.1 Zakaj je rekuperacija toplote pomembna?
Sodobni domovi so običajno zgrajeni po precej višjih tehničnih standardih kot zgradbe, zgrajene pred nekaj desetletji, in so veliko bolj energetsko učinkoviti, predvsem zaradi boljše toplotne izolacije. Eno ključnih področij izboljšav je, da so stavbe danes bolj zrakotesne in dlje zadržijo toploto, ki jo vnesemo vanje. Vendar obstaja pomanjkljivost: v prostorih v katerih bivamo je potrebna tudi redna menjava zraka, da ostanemo zdravi. Kopeli in tuši, pomivanje posode, pralni stroji, sušenje perila in celo preprosto dihanje v zaprtih prostorih ustvarjajo osupljive količine vlage. Običajna družina tako proizvede kar 10–15 litrov vlage vsak dan! V kolikor te težava ne bo odpravljena boste hitro naleteli na težave, kot so plesen, pršice in večje tveganje za astmo. Odpiranje vrat in oken je sicer še vedno rešitev, da se znebite vlage in v prostor spustite svež zrak, vendar, če to storite pozimi, je tako kot bi splaknili denar v stranišče. Vso toploto, ki ste jo z ogrevanjem vnesli v svoj dom, boste dobesedno odpihnili čez okno. Rekuperacija, oziroma vračanje toplote je torej pomembno zaradi zdravja, komforta in varčevanja z energijo – po tem vrstnem redu.
2.2 Odgovor narave
Poglejmo naravo, ki je ta problem rešila že dolgo nazaj. Naša telesa so nekoliko podobna našim domovom, saj potrebujejo redne zaloge svežega zraka, obenem pa se morajo znebiti vlažnega, "slabega" zraka. Kako jim to uspe? Z iznajdljivo iznajdbo, imenovano nos! Kot otrok ste se morda že naučili, da je bolje dihati skozi nos kot skozi usta, ker vaš nos ogreje in filtrira dotok zraka. To, kar vaš nos dejansko počne, se imenuje izmenjava toplote (ali, bolj tehnično, rekuperacija). Zrak, medtem, ko ga izdihujete ogreje vaše nosne poti, zrak, ki ga vdihujete pa pobere nekaj te toplote na poti v vaša pljuča. Posledično je zrak, ki ga vdihnete, toplejši, kot bi bil sicer, medtem ko je zrak, ki ga izdihnete, hladnejši - in (med drugim), telesu pomaga, da zadrži toplotno energijo.
2.3 Kaj je prezračevanje z rekuperacijo toplote?
Kako deluje sistem prezračevanja z rekuperacijo toplote (poenostavljeno)? Vroč, vlažen odpadni zrak, ki ga odvajamo iz prostora odda tako rekoč vso toploto, ko gre skozi toplotni izmenjevalnik na poti iz stavbe. Hladen, suh dohodni zrak pa pobere to toploto na poti v notranjost. Idealno je, da se toplota ne izgubi. Ker dohodni in odhodni zrak tečeta v nasprotnih smereh, je ta pristop znan kot protitok. Rekuperatorji so v bistvu nosovi na hišah: sestavljeni so iz dveh prezračevalnih kanalov, ki tečeta drug ob drugem, in potekata med notranjostjo in zunanjostjo hiše. Eden dovaja svež svež zrak; drugi odvaja vlažen, star zrak. Pametno je, da se zračni tok pretaka skozi napravo, imenovano izmenjevalnik toplote, ki omogoča, da odhajajoči zrak prenaša večino svoje toplote v dovodni zrak, ne da bi se obe zračni smeri dejansko pomešali. Običajno je v vsakem kanalu ventilator, ki ga je mogoče obrniti navzgor ali navzdol bodisi ročno bodisi samodejno, odvisno od temperature in vlažnosti. Na dovodnem zračnem kanalu je lahko nameščen tudi obvod, tako da se lahko v poletnih dneh, ko je zunaj topleje kot znotraj, hladen zrak usmeri naravnost nazaj v domovanje. V majhnih stanovanjih in hišah je sistem prezračevanja z rekuperacijo toplote lahko sestavljen zgolj iz ene same enote na eni steni, ki učinkovito prezračuje celotno stavbo medtem, ko odpirate in zapirate vrata med prostori. V večjih domovih in pisarnah so v vsaki sobi lahko prezračevalne napeljave, ki dovajajo zrak v kanale v tleh ali pod stropom prostorov, do enega samega prezračevalnika na zunanji steni.
2.4 Katere so prednosti in slabosti prezračevanja z rekuperacijo toplote?
2.4.1 Prednosti
Pozimi vam prezračevanje z rekuperacijo toplote prihrani precej stroškov za ogrevanje, poleti pa zmanjša potrebo po klimatski napravi. Posledično je sistem prijazen tudi ohranjanju narave, saj za ogrevanje oziroma hlajenje uporabimo vsaj 80% manj energije in energentov. Prednost, ki jo uporabniki najbolj zaznavajo je velik bivalni konfort: nobenega dela z odpiranjem oken, zrak je pa vedno svež in brez vonjav. Najmanj je direktno opazen vpliv na zdravje, vendar je prav ta vpliv najbolj pomemben.
2.4.2 Slabosti
Dober sistem rekuperacije stane ob upoštevanju državne subvencije od 3 do 6 tisoč evrov, kar je gotovo lahko težava, vendar pa je to zelo majhna vrednost v primerjavi s stanovanjem ali hišo. Ta investicija v komfort in zdravje se tudi povrne z varčevanjem z energijo nekje v 7-10 letih, z vplivom na zdravje in komfortom, pa se povrne takoj. Slaba plat so tudi potrebna gradbena dela za namestitev cevi in naprave, vendar pa je tako z vsakim sistemom v hiši ali stanovanju, z vsakim mehanskim načinom prezračevanja. Prezračevalna naprava zahteva menjanje filtrov dvakrat letno in strošek pogona, oboje skupaj stane do 100 evrov letno, kar je majhen strošek za komfort, zdravje in vaše zadovoljstvo.
Nasvet strokovnjaka iz podjetja E-NETSI d.o.o. Kaj nam pove učinkovitost vračanja toplote in s katerimi metodami jo merimo? Učinkovitost vračanja toplote nam pove kakšen delež energije, ki bi se sicer s prezračevanjem izgubil v okolico, nam uspe zadržati v stavbi. Merimo jo z različnimi metodami kot so metoda PHI, metoda DIN 4719, metoda DIN 308 itd. Metoda PHI je najbolj reprezentativna in relevantna metoda za merjenje učinkovitosti vračanja toplote. Metodo se uporablja pri izračunu PHPP in pri določanju upravičenosti naprave za subvencijo Eko sklada. Osnova za merjenje učinkovitosti vračanja toplote pri metodi PHI je enačba, ki definira učinkovitost vračanja toplote kot razmerje med razliko temperatur odvedenega in odpadnega zraka ter razliko temperatur odvedenega in zunanjega zraka. Torej v primeru, da bi bila temperatura odpadnega zraka enaka temperaturi zunanjega zraka bi imeli 100% rekuperacijo senzibilne toplote. Pri izračunu ni upoštevana latentna toplota, ki se sprosti ob kondenzaciji vlage v zraku, to je kondenzacijska energija. Metoda DIN 4719 meri koliko se dovodi zrak segreje. h*dov je entalpija dovodnega zraka pri vlažnosti zunanjega zraka, kar pomeni, da se imenovalec ulomka »umetno« zmanjša, zato ta metoda lahko da rezultate, višje od 100%. Dejansko seveda ni mogoče, da bi brez dodatnega vira toplote z dovodnim zrakom v zgradbo vstopalo več toplote, kot jo z odvodnim zapušča. Metoda DIN 308 določa postopek meritev učinkovitosti vračanja toplote in je podobna metodi DIN 4719, le da imenovalec ulomka ni prilagojen tako, da bi bili možno rezultati prek 100%. Ko primerjamo toplotni izkoristek naprav med seboj, moramo primerjati rezultate po enaki metodi. Najbolj reprezentativna je metoda PHI (Pasivhaus Inštituta). Če ima nek aparat tudi izvedenko z entalpijskim prenosnikom toplote, je rezultat nižji, ker upošteva le energijski tok, ne upošteva pa dejstva, da tak izmenjevalec tudi izpari kondenzno vlago, za kar odvzame toplotnemu izkoristku izparilno toploto. Torej so entalpijski izmenjevalci v primerjavi z enako velikim navadnim izmenjevalcem bolj toplotno učinkoviti in koristni, saj nam poleg vračanja toplote, vračajo tudi vlago, česar pa metoda PHI ne more upoštevati. Poseben primer so tako imenovani decentralni rekuperatorji (push-pull sistemi), ki imajo eno minuto zračni tok v eni smeri, naslednjo minuto pa v drugi smeri, imajo izmenični zračni tok. Ponudniki trdijo, da imajo izkoristek preko 90%, vendar certifikata nikoli ne pokažejo. Če bi merilno poročilo pokazali, bi se videlo, da je v prvih sekundah toplotni izkoristek res velik, potem pa strmo pada in je povprečna učinkovitost pod 50%. |