V nadaljevanju
- Kako ste začeli s svojo prvo večjo prenovo in kaj vas je pri tem najbolj motiviralo?
- Katere so bile glavne odločitve, ki ste jih morali sprejeti med načrtovanjem prenove?
- Kaj vam pomeni, da ste večino del opravili sami ali s pomočjo prijateljev? Kako ste se organizirali?
- Kako ste se spoprijeli z izzivi usklajevanja družinskega življenja in prenove?
- Kje najpogosteje najdete navdih za svoje projekte?
- Kakšen pomen ima za vas dnevnik, ki ste ga vodili med prenavljanjem hiše?
- Kako ste se odločali med različnimi možnostmi pri izbiri materialov in opreme?
- Kako ste uporabili stare materiale na nov in ustvarjalen način?
- Kako trajnostno življenje vpliva na vaše odločitve pri prenovi in urejanju doma? Kaj vam je iz tega vidika najpomembnejše?
- Kaj vam je predstavljalo največji izziv pri prenovi hiše in kako ste se soočili z njim?
- Kako vam je uspelo ohraniti ravnotežje med estetiko in funkcionalnostjo v vašem domu?
- Kakšen je bil vaš proračun za prenovo in kako ste ga upravljali?
- Kateri del prenove je bil najdražji in kako ste obvladovali stroške?
- Kako ste združili estetiko in funkcionalnost z omejenim proračunom?
- Kako pristopate k urejanju vrta in urejanju okolice?
- Kakšne izkušnje ste pridobili s prenovo, ki bi jih lahko uporabili v prihodnjih projektih?
- Kakšne nasvete bi dali nekomu, ki se šele začenja ukvarjati s prenovo ali ustvarjanjem?
- Kako se počutite, ko pogledate nazaj na svoje delo in vidite, kaj ste ustvarili?
S pomočjo skrbnega načrtovanja, arhitekte in izbire materialov, so njuna prizadevanja ustvarila prostor, ki odseva njuno vizijo in družinsko zgodovino. Vsak korak tega potovanja, vse od oblikovanja notranjosti do urejanja vrta, je bil skrbno premišljen. Aprila 2017 se je Petra z družino preselila v njihov novi dom, ki danes pripoveduje zgodbo o ustvarjalnosti, trudu in ljubezni. Petrino umetniško ustvarjanje in podrobnosti prenove lahko spremljate na njenem Instagram profilu @paradiseinljubljana, kjer deli svoje izkušnje in navdih. Več o sami prenovi hiše pa je z nami delila v tokratnem intervjuju.
Kako ste začeli s svojo prvo večjo prenovo in kaj vas je pri tem najbolj motiviralo?
Prenavljala sem od malega, vedno je bilo treba kaj prebarvati, popraviti ali samo prestaviti. Nadaljevala sem s prenovami različnih stanovanj z manjšimi stroški, nato s popolno prenovo stanovanja, v katerem sva živela z možem. Največja prenova je bila prenova hiše, v kateri zdaj živim z družino.
Katere so bile glavne odločitve, ki ste jih morali sprejeti med načrtovanjem prenove?
Najbolj pomemben je bil prvi korak, obisk arhitektke, ki je strokovno pregledala, če je hiša zdrava in suha. Šele nato je sledila glavna odločitev, da se podamo v prenovo hiše. Najbolj pomembno pri takšnih projektih je načrtovanje in pri nas je bil to natančen terminski plan, da smo s prenovo lahko zaključili v željenem roku.
Kaj vam pomeni, da ste večino del opravili sami ali s pomočjo prijateljev? Kako ste se organizirali?
Večino del – gradbenih in strokovnih – so seveda opravili strokovnjaki, sami smo sodelovali pri željah in opravilih, kjer ni potreben šolan strokovnjak. Oba z možem sva radovedna, ustvarjalna in pridna, tako da sva z veseljem poprijela za vsako delo, kjer se je le dalo. Prav tako so nam pri marsikateri nalogi pomagali prijatelji in sorodniki, tako da so se nujna opravila razvila tudi v prijetne dogodke. Organizacija ni bila težava, ker sem sama mojstrica organizacije in koordinacije :) Na koncu pa je ob rezultatu, ki ga opraviš sam, užitek toliko večji.
Kako ste se spoprijeli z izzivi usklajevanja družinskega življenja in prenove?
Družinsko življenje ni posebej trpelo, veliko smo bili skupaj, opravljali nakupe, izbirali materiale, sodelovali pri prenovi. Seveda pa je pri vsem tem bilo veliko stresnih trenutkov, paziti moraš na časovni plan, na stroške, na iskanje pravega izvajalca in poleg tega hoditi še na otroške govorilne ure ali otroku pomagati pri matematiki.
Ko sva morala opraviti stvari, kjer je bil otrok res odveč, so nam pri varstvu pomagali moževi starši. Poleg tega je bil tast tudi eden izmed najinih glavnih pomočnikov. Na koncu prenove sem vsakemu povedala, da bi šla z možem še enkrat čez čisto cel postopek, ker ne poznam človeka, ki bi se tako posvetil vsaki zadevi in jo strokovno preučil in izpeljal, kot se je to moj mož.
Kje najpogosteje najdete navdih za svoje projekte?
Najtežje vprašanje:) Ne vem, v naravi? V glavi? Mogoče seveda podzavestno tudi na internetu, na instagramu, čeprav načrtno idej ne iščem.
Kakšen pomen ima za vas dnevnik, ki ste ga vodili med prenavljanjem hiše?
Dnevnik sem začela pisati z datumom moževega dedovanja hiše. Ideje so kar bruhale iz mene, tako da sem morala to nekje hraniti, zbirati. Ker sem stara šola, so mi vedno še najbolj všeč skice, rokopis in svinčnik, tako da je bil lep brezčrtni zvezek idealen za dnevnik.
V dnevniku sem zbirala ideje, s hčerko sva risale tlorise prostorov, vanj sem lepila skice in ideje, nastajal je finančni in terminski plan in vse to je moralo biti nekje zbrano. Saj veste, pametni pišejo:) In rišejo in skicirajo in fantazirajo:)
Kako ste se odločali med različnimi možnostmi pri izbiri materialov in opreme?
Za večino materialov ni bilo dvomov, vedela sva že preden sva se začela pogovarjati. Vedela sva, da bo naša hiša imela lesena okna, da bo na tleh lep lesen parket, da bomo ohranili čim več starega, kar se bo dalo.
Na srečo smo prenavljali v času, ko smo lahko izbirali med različnimi izvajalci, ko se je za vsako stvar dalo dobiti po tri predračune in sva se res lahko vedno odločila za izvajalca, ki nama je estetsko, finančno in terminsko najbolj ustrezal.
Pri opremi nisva komplicirala, naročili smo nekaj pohištva po meri, za ostalo se nam ni mudilo. Opremljali smo počasi, z ne prevelikimi stroški, preprosto in tako, da hiše nismo preveč nabutali z opremo.
Kako ste uporabili stare materiale na nov in ustvarjalen način?
Ohranili smo star lesen strop, vendar pri prenovi fasade poskrbeli za zračnike. Med prenovo in rušenjem sten v zgornjem nadstropju nam je načrte skoraj prekrižal star tram, ki se je na koncu na srečo odlično vključil v novo kopalnico in je nanj naslonjeno steklo tuš kabine. Prav tako smo obdržali stare lesene škripajoče stopnice, ki vodijo iz pritličja v zgornje nadstropje.
Star parket iz babičine spalnice sva s hčerko sami odstranili ter očistili in ga je parketar na novo položil v kleti, kjer imamo spa sobico. V tej sobici počivamo na starih babičinih ležalnikih, ki smo jih popolnoma prenovili, tako da smo jih pobrusili, naoljili in zamenjali blago. Vse to smo storili sami, jaz sama zašijem zavese, prte in podobne enostavne zadeve. V hčerini sobi je luknja starega dimnika nastala knjižna polica, staro opeko od rušenja sten smo porabili za potke na zelenjavnem vrtu, staro češnjo smo porabili za tlakovanje terase sredi zelenice.
Kako trajnostno življenje vpliva na vaše odločitve pri prenovi in urejanju doma? Kaj vam je iz tega vidika najpomembnejše?
Za čim več stvari in dekoracij uporabljamo domače materiale, stvari, ki jih najdem doma ali okrog hiše, na zelenjavnem, cvetličnem ali zeliščnem vrtu. Ne maram nakupovanja plastičnih kičastih zadev, ki so jih polne trgovine za vse priložnosti. Če kupujem, kupujem kaj trajnega, uporabnega za več različnih priložnosti, kot npr. glineni lonci, porcelanasti podstavki, ki jih uporabljam za torte, narezke, okras ali adventni venček. In nato se krog ponovi.
Prav tako naše kopalnice še niso videle drugega čistila kot kis ali citronsko kislino, na vrtu mi plastične kangle ali plastični lonci pokvarijo izgled, tako da pri nas tega ni. Za zalivanje rož uporabljamo dve podedovani pocinkani kangli, za zalivanje vrta uporabljamo deževnico iz cisterne, ki je vkopana pod vrtom, rože rastejo tudi v starih babičinih glinenih koritih.
Kaj vam je predstavljalo največji izziv pri prenovi hiše in kako ste se soočili z njim?
Mogoče primer z urejanjem dokumentacije za dopolnitev gradbenega dovoljenja na upravni enoti, kjer si je referent vzel bistveno več časa kot smo planirali in s tem podaljšal čas prenove.
Kako vam je uspelo ohraniti ravnotežje med estetiko in funkcionalnostjo v vašem domu?
To se mi sploh ne zdi problem, verjamem pa, da je to marsikomu izziv. Čisto vse imamo izdelano funkcionalno, po šestih letih bivanja v hiši mi še pri eni stvari ni žal in se ni pojavila ideja, da bi katero stvar spremenili. Sem namreč mnenja, da se estetika in funkcionalnost ne izključujeta. Res pa je, da nisem pristaš modernih zadev in danes tako popularnega minimalizma, tako da ne vem, kako se bi ti stili uskladili s funkcionalnostjo.
Kakšen je bil vaš proračun za prenovo in kako ste ga upravljali?
Tudi pri proračunu je pomagal moj dnevnik, kjer smo zapisovali ideje, zbirali ponudbe in izpisovali izbrane cene. Nekako se je vse izšlo po planih. Res pa je, da smo hišo podedovali in je nismo rabili kupiti, ker si v tem primeru prenove ne bi mogli privoščiti. Prav tako smo pri EKO skladu del sredstev dobili povrnjenih, kar je sicer zahtevalo veliko papirologije in nekatere stvari podražilo, vendar se je na koncu vrnjen znesek vseeno splačal.
Na koncu sta pa le tast in tašča primaknila še za fasado;)
Kateri del prenove je bil najdražji in kako ste obvladovali stroške?
Največji zalogaji so bili gradbinci, vodovod s centralno, okna ter fasada. Si skoraj težko določil zmagovalca pri ceni. Obvladovali smo jih z dobrim načrtovanjem in vnaprej pridobljenimi ponudbami.
Kako ste združili estetiko in funkcionalnost z omejenim proračunom?
Pomembni so nam bili materiali, les, keramika ipd. Gre za zadeve, ki jih ne nameravaš tako kmalu zamenjati. Res pa je, da nismo kupili najdražje keramike, ki smo jo videli, nismo kupili najdražje banje, ki smo jo videli, prav tako smo gledali na ceno pri kuhinji. Ogromno zadev se da kupiti estetskih brez da gre cena v višave. Saj veste, ključ je v preprostosti.
Kako pristopate k urejanju vrta in urejanju okolice?
Tukaj prideva z možem pogosto v navzkriž, ker on želi vse perfektno, trato brez plevela, ravne linije, vse brezhibno urejeno. Jaz sem pa pristaš zaraščenih angleških vrtov, kjer se vrtnice vzpenjajo po tramovih, trta se prepleta z robidami, na vrtu se zelenjava meša z zelišči in rožami, vmes se pomeša plevel...kjer se pa romantika konča, ker plevel z zelenjavnega vrta odnese na moževo zelenico.
Najbolj pomembno se mi zdi, da na vrtu uživamo (no, zaradi komarjev v Ljubljani vedno manj), da se družimo, da si sami pridelamo zdravo hrano, da med delom na vrtu klepetamo s sosedi, kar je tudi razlog, da pri nas v naselju ni visokih debelih ograj, ki bi ločevale sosede med seboj. Eden izmed čarov vrtnarjenja je tudi klepet in izmenjava semen, sadik, rastlin in vrtnarskih nasvetov med sosedi čez ograjo.
Kakšne izkušnje ste pridobili s prenovo, ki bi jih lahko uporabili v prihodnjih projektih?
Moj mož bi se absolutno s tem lahko profesionalno ukvarjal, ker zna res poprijeti za vsako stvar. Mene pa prijatelji in znanci porabijo za prenove stanovanj, vrta, pleskanje stene, pletenje venčkov, sajenje rož, peko peciva ali samo prosijo za nasvet ali kontakt kakšnega mojstra. In kar je najbolj ključno, vse to počnem z velikim veseljem.
Kakšne nasvete bi dali nekomu, ki se šele začenja ukvarjati s prenovo ali ustvarjanjem?
Ustvarjanje ni za neustvarjalne ljudi. Tako pač je. Tisti naj raje prepustijo zadevo drugim. Drugače pa je osnova dobro načrtovanje, časovno, finančno in vsebinsko. In kot pri vsaki stvari, potrpljenje in ljubezen do dela. Pa vprašati prijatelje za nasvet. Tisti, ki to radi počnemo, tudi ideje bruhamo z veseljem.
Kako se počutite, ko pogledate nazaj na svoje delo in vidite, kaj ste ustvarili?
Vsak dan znova se zahvalim za svojo družino, da smo si ustvarili tako prijeten dom in da vsi trije tako lepo skrbimo zanj.