1. KAKO LOČITI MED NOSILNO IN NENOSILNO STENO?
Zaradi tehničnih predpisov, ki velevajo, da je minimalna debelina nosilnega zidu 19 cm, se večina odloči za brezglavo rušenje vseh ostalih sten, ki so manjše debeline od predpisane vrednosti in zato samodejno obravnavane kot nenosilne. Tako brezglavo odločanje lahko v nekaterih primerih pomeni napačno odločitev, ki pripelje do katastrofalnega končnega stanja, kjer se z nepreverjenimi posegi oslabi celotna nosilna konstrukcija.
Predvsem v stavbah, ki so grajene v času pred drugo svetovno vojno, se pojavljajo nosilne stene zidane iz polnih opečnih zidakov, ki imajo debelino manjšo od 19 cm. Tovrstne notranje nosilne stene so precej tanjše od standardnih predpisanih debelin ostalih nosilnih sten (debelina pod ometom je 12-15 cm) in potekajo v prečni smeri poteka stropnikov. Ti nosilni zidovi praktično ne nosijo lesenih stropov, zato enostavno ni bilo nobene potrebe, da bi za njih uporabili več materiala. Tanjši nosilni zidovi imajo lahko svoj temelj ali pa so zidani na debelejšem zidu v kleti ali pritličju, v vseh nadstropjih stavbe pa potekajo zvezno do vrha.
Tanjši nosilni zidovi - vezni zidovi!
Ravno zaradi tega se zlahka zgodi, da tovrstne stene zamenjamo za nenosilne in se odločimo za njihovo rušitev, kar pa na koncu pripelje do resne ogrozitve protipotresne odpornosti stavbe. Stavbe, zidane iz časov pred drugo svetovno vojno imajo na splošno zelo malo debelejših nosilnih zidov zidanih v prečni smeri, zato večino odpornosti oz. obtežbe prevzamejo prav tanjši opečni zidovi. Nadalje so tovrstni zidovi povezani z glavnimi (vzdolžnimi) zidovi, zato jih imenujemo tudi vezni zidovi. Na ta način zidovi pomembno prispevajo k stabilnosti celotne zidane konstrukcije, saj povezujejo oz. razpirajo zidove, ki nosijo obtežbo stropov ter na ta način preprečujejo njihovo prevrnitev (izbočitev) izven ravnine v primeru pojava potresa. Odstranitev takih zidov je zato nedopustna, saj so kot taki še vedno del nosilne konstrukcije stavbe.
Katere stene lahko rušimo?
Odstranimo lahko le stene, katerih debelina pod ometom znaša do 10 cm in so zidane iz lažjih, nenosilnih zidakov ali drugega podobnega materiala. Sem spadajo recimo opečni zidaki z velikimi porami oz. votlinami (npr. porolit), ki imajo votline usmerjene vodoravno, in ne navpično.