Vrste posegov v konstrukcijo

1. VRSTE POSEGOV V NOSILNO KONSTRUKCIJO

Poznamo več različnih vrst posegov, ki se v osnovi delijo v štiri skupine. Mednje prištevamo posege, ki nosilno konstrukcijo oslabijo, posege, ki vplivajo na povečanje ali zmanjšanje obtežbe, posege povezane s sanacijo konstrukcije in posege namenjene izključno utrditvi nosilne konstrukcije.

Oslabitev konstrukcije

Med vrste posegov, na račun katerih se oslabi celotna nosilna konstrukcija prištevamo utore, niše, preboje, večje dodatne odprtine v nosilnem zidu ali stropu za potrebe vgradnje novih vrat, stopnišča ali dvigala ter enostavno odstranitev določenega dela nosilne stene. Posegov, katerih rezultat je oslabitev celotne nosilne konstrukcije objekta, se lotevamo v najmanjši možni meri, pred pričetkom vsakega izmed naštetih posegov pa je priporočljiv posvet s strokovnjakom za gradbene konstrukcije - statikom.

Povečanje ali zmanjšanje obtežbe

Posegi, ki vplivajo na povečanje ali zmanjšanje obtežbe na nosilno konstrukcijo objekta so: nadzidava stavbe oz. povečanje števila zgornjih etaž (posledica je povečanje obtežbe), zamenjava obstoječih lesenih stropov z AB stropovi (posledica je povečanje obtežbe), vgradnja ali namestitev dodatne opreme v hiši, namestitev težje izolacijske fasade in podobno. Vsi našteti posegi imajo torej posledico povečanja obtežbe, sorazmerno s tem pa se zmanjša varnost nosilne konstrukcije objekta, kar pa ne pomeni, da tudi v nasprotni smeri zmanjšanje obtežbe poveča varnost konstrukcije.

Sanacija konstrukcije

Pod pojmom sanacija oz. obnova konstrukcija razumemo posege oz. popravila poškodb, s pomočjo katerih povrnemo konstrukcijo v prvotno stanje.

Utrditev konstrukcije

Pri posegih utrditve konstrukcije lahko gre za utrditev nosilnih elementov konstrukcije (npr. injektiranje kamnitega stene ali oblaganje zidov z AB ometi) in vgradnja vodoravnih zidnih vezi (jeklene palice sidrane na stičiščih ali na vogalih zidov).

2. UPOŠTEVATI JE POTREBNO SPREMEMBE NOSILNOSTI KONSTRUKCIJE!

Še enkrat je potrebno poudariti, da vsak poseg v konstrukcijo posledično povzroči spremembe prvotnih notranjih sil nosilne konstrukcije. Lep primer prakse je recimo izdelava nove odprtine v zidu za potrebe novih vrat, kjer se notranje sile preusmerijo na preostale dele zidu, kjer se avtomatično povečajo. V primeru, da so notranje sile nosilnega zidu prevelike, se kaj hitro pojavijo vidne razpoke, v končni fazi je seveda možna tudi porušitev celoten stene. Pri vsem tem je bistveno dejstvo, da so vse spremembe pravzaprav nepovratne, vrnitev v prvotno stanje je, po preusmeritvi notranjih sil na preostale dele nosilnega zidu, nemogoča. Tudi v primeru ponovne pozidave prej narejene vratne odprtine, se notranje sile ne bodo vrnile na prvotno mesto.

Pred pričetkom posega je torej potreben tehten razmislek, ali je poseg sploh nujen. Že res, da je večina prenov hiš namenjena izboljšanju kvalitete življenja, funkcionalnosti prostorov, večje odprtosti in podobno, pa posegov ne smemo izvajati na račun zmanjšanja varnosti nosilne konstrukcije.