Nadgradnja hiše

1. ARHITEKTURNA ZASNOVA PROSTOROV NADZIDAVE

Potrebno se je zavedati, da arhitekturna zasnova in funkcionalnost prostorov nadzidave najverjetneje ne bo zadovoljiva oz. izveden v najboljši možni varianti, saj se zgornji del hiše navezuje na spodnje etaže. Pri tem je pomemben položaj stopnic, ki se z manjšega stroškovnega vidika morajo nadaljevati v isti smeri kot prvotno stopnišče. V primeru, da je zasnova prostorov spodnjih etaž dokaj funkcionalno urejena in so stopnice primerno umeščene v prostor, bomo enako funkcionalnost načeloma dosegli tudi v mansardi. Arhitekturna zasnova prostorov mansarde je tako odvisna od razporejenosti oz. funkcionalnosti prostorov spodnje etaže.

Prestavitev stopnic za dosego boljšega izkoristka prostorov se načeloma ne priporoča, razen v primeru, če je tovrstna rešitev smotrna in prostorsko izvedljiva. Prestavitev stopnice seveda vpliva na obstoječo razporeditev prostorov spodnje etaže, kar nazadnje vodi že v praktično celotno prenovo oz. spremembo ostalih prostorov hiše.

2. PRED POSEGOM JE POTREBEN POSVET S STATIKOM

Navkljub temu, da se z nadvišanjem fizično posega v zgornji del nosilne konstrukcije, se poseg te vrste razume kot dodatna obremenitev nosilne konstrukcije hiše. Posledica nadzidave hiše je povečanje oz. sprememba obremenitve nosilne konstrukcije. Pri posegu je potrebno sposobnost konstrukcije za dodatne obremenitve preveriti z računskimi analizami. Analize v večini primerov pokažejo zahtevo po dodatni utrditvi konstrukcije hiše.

Klasična napaka pri nadzidavi hiše je nanašanje računskih analiz na nosilnost in stabilnost nadvišanega dela in se zato ne nanašajo na preostalo obstoječo konstrukcijo hiše. Še slabša varianta je, da se nadzidava hiše opravi brez strokovnega pregleda in brez računskih analiz nosilnosti in stabilnosti konstrukcije hiše. Pogoste napake se pojavljajo tudi z neustrezno povezanostjo s spodnjo konstrukcijo, še posebej pri zidanih stavbah, s čimer ni zagotovljena konstrukcijska povezanost celotne hiše.

3. KAKŠNE SO POSLEDICE NADZIDAVE HIŠE?

Kot zapisano že prej, pomeni nadzidava hiše znatno povečanje obtežbe na že obstoječo konstrukcijo. Pride lahko do preobremenitev in poškodb (posedanje objekta, razpoke v nosilnih zidovih, razpoke med starim in nadvišanim delom hiše) že pri pojavu normalnih obtežb. Dodatna nadzidava hiše tako povzroči znatno poslabšanje nosilnosti in protipotresne odpornosti celotnega objekta, zato je pred vsakim posegom te vrste priporočen posvet s statikom za gradbene konstrukcije, ki bo na podlagi računskih analiz preveril smotrnost in predvsem varnost takega posega.

4. ALI POTREBUJEM ZA NADZIDAVO GRADBENO DOVOLJENJE?

Nadzidava se enako kot prizidek hiše smatra kot novogradnja, zato je zanjo potrebno obvezno pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje. Nadzidava hiše, ki bo služila bivanju uporabnikov, se po zakonu o graditvi objektov, kot vsak drugi objekt namenjen prebivanju, uvršča med manj zahtevne gradbene objekte, za katere lahko gradbeno dovoljenje pridobimo le s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), katerega izdela odgovorni projektant oz. arhitekt.

Pravnomočno gradbeno dovoljenje torej potrebujemo v vsakem primeru, kjer gre za gradnjo novega objekta, kamor spada prizidava (dozidava) in nadzidava, in pri kateri se spremeni zunanja oblika prvotnega objekta. Pravnomočno gradbeno dovoljenje vam izda pristojna upravna enota.