Stiropor za tlake - odlična izolacija tal

1. Stiropor – cena in lastnosti, ki jih morate poznati

Strokovnjaki se strinjajo, da je stiropor ali ekspandiran polistiren (EPS) tako dober material, ker se njegove lastnosti med proizvodnjo lahko spreminjajo glede na določen namen. Zahtevane lastnosti stiroporja se preverjajo s testi viskoznosti. Tudi stiropor ima - tako kot vsak izolacijski material – svoje slabosti, kot je odpornost na sončno svetlobo in sevanje, vnetljivost in poroznost. Vendar pa je eden redkih izolacijskih material, ki ima to prednost, da je slabosti z obdelavo z epoksidnimi snovmi in ognjevarnimi premazi mogoče spremeniti ali celo odpraviti ter tako ustvariti močan, vzdržljiv, nespremenljiv, ognjevaren in toplotno zelo učinkovit gradbeni material.

Stiropor je za 30 % cenejši od nekaterih drugih izolacijskih materialov, vloženi denar pa se z vidika energetske učinkovitosti zelo hitro povrne.

2. Iz česa in kako je narejen stiropor?

2.1 Stiropor ali EPS je penasta plastika

Stiropor se strokovno imenuje ekspandirana polistirenska pena ali krajše EPS in gre pravzaprav za vrsto penaste plastike, ki je izdelana iz trdnih polistirenskih kroglic. Na prvi pogled je stiropor trda plošča, sestavljena iz belih celic, ki so med seboj ločene z membranami. Prav te so razlog za njegovo izjemno toplotno izolativnost. Zaradi omenjene celične strukture se toplota v materialu dlje zadržuje, ker težje prehaja skozi takšno strukturo plasti.

2.2 Proizvodnja stiropora

Med proizvodnim procesom zahtevano gostoto stiropora dosežemo z ekspandiranjem zrn polistirena - od tod tudi ime "ekspandiran". Polistiren se segreva s paro ali vročim zrakom, pri čemer se zrna se razširijo in spremenijo kroglice, ki se nato kronijo, ko ploščo stiropora prerežemo ali zlomimo. Da se kroglice med ekspanzijo ne držijo ena druge, ampak tvorijo pravilno strukturo, se uporabljajo strojni mešalniki. Na koncu postopka so dobljene ekspandirane kroglice gostejše, vendar lažje od neekspandiranih in zato pridejo na površje kot pena, ki se zlahka stisne v kalupe. Zaradi gostote je hlajenje materiala nekoliko počasnejše.

3. Stiropor za izolacijo tal

Stiropor se najpogosteje uporablja kot izolator za izolacijo streh, fasad in predelnih sten. Prav tako se uporablja pri suhi gradnji tlakov, natančneje estrihov ali estrihov za talne konstrukcije, kjer ni pričakovati velike prožnosti ali obremenitev. Po veljavnih standardih je dopustni tlak oziroma obremenitev 20 kPa ali 2 toni na m2, kar predstavlja 2 % zbitosti materiala. Pri gradnji ali obnovi se stiropor uporablja za izolacijo medetažnih plošč in tlakov. Ta način vgradnje izolacije imenujemo suha gradnja in služi tako toplotni kot zvočni izolaciji. Toplotna izolacija je zelo pomembna zaradi energetske učinkovitosti stavbe ter prihrankov pri ogrevanju in hlajenju, zvočna izolacija pa je prav tako pomembna zaradi večjega bivalnega udobja.

Dobro toplotno in zvočno izolacijo dosežemo z vgradnjo tako imenovanega plavajočega poda, ki ga izvedemo z vgradnjo trde izolacije, to je stiropora.

3.1 Stiropor za tlake: plavajoči pod

Plavajoči pod je konstrukcija, ki se na suho betonsko podlago vgradi s polaganjem plošč stiroporja minimalne debeline 4-5 cm; če je vgrajeno talno gretje, plast izolacije ne sme biti tanjša od 7 cm. Po potrebi se stiropor plošče razrežejo ali izvrtajo na mestih, kjer potekajo cevi ogrevanja, hlajenja, kanalizacije in vodovoda. Prednosti tovrstne vgradnje talne izolacije sta hitrost in enostavnost izvedbe, saj se za razliko od izvedbe mokrih tal ne rabijo posušiti. Plošče iz stiropora za tlake se lahko režejo z navadnimi žagami in olfa nožem in ne zahtevajo uporabe nobenih posebnih orodij ali postopkov dela. Po drugi strani pa trde plošče predstavljajo zadostno zaščito cevi in ​​inštalacij, tako da jih kasnejše običajne obremenitve talnih površin ne morejo poškodovati.

4. Zakaj je stiropor za tlake tako dobra izolacija za tla?

4.1 Odlična toplotna izolativnost

Stiropor vsebuje le 2 % polistirena in kar 98 % zraka. Ker ima votlo celično strukturo, to praktično pomeni, da je zrak tisti, ki zadržuje toploto. Vemo, da ima stiropor zelo nizko toplotno prevodnost s koeficientom toplotne prevodnosti med 0,035 – 0,040 W/mK, kar je naravnost odlično.

4.2 Stiropor za tlake je paroprepusten

Paroprepustnost je neposredno povezana s faktorjem upora vodne pare (µ), ki za EPS znaša med 30 in 70. Laično povedano se stiropor zaradi celic, napolnjenih z zrakom, manj upira širjenju vodne pare, zato lahko notranjost predmeta, ki je z njim obdan, »diha«. Poleg tega se z vgradnjo stiropora za tlake zmanjša tveganje za pojav vlage in plesni na stenah in v kotih, saj je ne material vpija, temveč prepušča.

4.3 Kemična odpornost

Stiropor ne vstopa v kemične reakcije z večino kemikalij, ki jih uporabljamo med gradnjo in kasneje v končanem objektu. Zato je kompatibilen s ​​cementi, bitumnom, mavcem, apnom, asfaltnimi emulzijami in mineralnimi raztopinami ter mili.

4.4 Temperatura stiropora za tlake

Stiropor za tlake je razvrščen v B1 razred vnetljivosti, kar označuje temperaturo nad 450 °C. Odlično prenaša nizke zunanje temperature, pa tudi dolgotrajno segrevanje do 80 °C.

4.5 Mehanska trdnost

Lastnosti stiropora za tlake se lahko spreminjajo glede na zahteve njegove uporabe. Tisti z večjo gostoto je močnejši, torej bolj odporen na pritisk, močnejši pa je tudi, če je debelejši. Tak stiropor za tlake je še posebej primeren za suhomontažne talne konstrukcije. Pri izvedbi tal in izbiri talnega stiropora je treba vedeti, ali bodo tla pohodna ali nepohodna ter ali bo vanje vgrajeno talno gretje.

4.6 Gostota stiropora za tlake

Poleg debeline plošč, ki se določa glede na namen, je pri stiroporu zelo pomembna gostota, saj je od nje odvisna njegova trdnost. Gostoto stiropora za tlake dobimo med proizvodnjo s trajanjem procesa ekspanzije – daljša kot je ekspanzija, večja je gostota. Tako dobimo vrste stiropora 17, 20 in 25 gramov, kar pomeni 17, 20 in 25 kg/m3.

5. Stiropor kot izolator

Nekoč je stiropor veljal za vprašljiv material zaradi svoje okolju prijaznosti, zdaj pa so proizvodni procesi pridobivanja in predelave tako izboljšani, da je njegov škodljiv vpliv na okolje tako rekoč izničen. Še več, domneva se, da je z njim izoliranih kar 90 % stavb v razvitih državah. Enako lahko rečemo za Slovenijo, predvsem ko gre za zasebno gradnjo, saj je uporaba stiropora cenejša, hitrejša in lažja.

Stiropor lahko ob pravilni vgradnji zdrži več kot 20 let.

5.1 Prednosti stiropora

    - lahek material - njegova prostorninska teža je le 15-30 kg/m3,
    - enostaven in hiter za namestitev,
    - odlično združljiv z različnimi lepili in ometi,
    - je paroprepusten, zato predmet lahko "diha",
    - stalne in stabilne dimenzije, ki se ne spreminjajo se s starostjo,
    - odličen toplotni izolator,
    - slabo absorbira vodo,
    - je negorljiv in brez vonja,
    - je dober zvočni izolator,
    - njegove mehanske lastnosti so dobre, je močan in vzdržljiv, odporen na pritisk in torzijo,
    - mogoče ga je reciklirati,
    - neškodljiv za ljudi in okolje.

5.2 Slabosti stiropora

Edina slabost, ki mu jo pripisujejo, je nestabilnost pri daljšem stiku z vodo, saj izgubi prej omenjene lastnosti. Če je nezaščiten, torej dalj časa izpostavljen neposredni sončni svetlobi, prav tako postane suh in krhek. Pravilno vgrajen stiropor bo dolgo obstojen in ostal praktično nespremenjen.

6. Stiropor za pode - cena

Stiropor se največkrat prodaja v ploščah 100 x 50 cm. Debeline plošč so od 1 cm do 30 cm. Pri nas se najpogosteje prodajajo plošče debeline 10 cm, čeprav velja, da minimalno zahtevano energijsko učinkovitost dosežemo s tistimi debeline 12 cm. Ker je navaden stiropor bel in grafitno siv, so plošče označene z barvami ter navedbami, ki označujejo njihovo gostoto in namen. Obstajajo poltrdi in trdi stiropori. Stiropor za tlake z najvišjo trdnostjo dosega trdo stiskani stiropor. Cena za trdo stiskan stiropor debeline 1 cm je okoli 1 EUR/m2, debeline 30 cm pa okoli 25 EUR/m2.