Fasadni ometi - kako zaključni sloj fasade podaljša življenjsko dobo hiše?

1. Fasadni ometi - kontaktna fasada

Fasade delimo na kontaktne in prezračevane oziroma viseče. Slednje so dražje in zahtevajo drugačen, kompleksnejši način dela, vrste materialov ter seveda več časa, zato jih najdemo predvsem na javnih in poslovnih objektih. Kontaktna fasada pa je tista, ki jo običajno vidimo na zasebnih hišah, tako novogradnjah kot tudi prenovljenih starejših hišah. 

Kontaktna fasada pravzaprav pomeni sistematično polaganje in vgrajevanje posameznih slojev toplotne, hidro in zvočne izolacije, ki se lepijo direktno na zunanje stene. Pri izdelavi tovrstne fasade je treba poleg trdih ali mehkih izolacijskih materialov kot so stiropor, stirodur in mineralna volna uporabiti veziva kot so lepila ali pene, na kocu pa se fasada zaključi z zaključnim slojem ometa in fasadne barve.

Fasadni ometi se izdelujejo v grobi in fini tehniki, torej kot zaribani ali glajeni. Sama struktura ometa kot mešanice je takšna, da zagotavlja zaščito zaradi svoje mehanske trdnosti in obstojnosti ter odpornosti na vodo in UV sevanje. Pomembno je tudi, da so ometi vodoodporni in paroprepustni, kar zagotavlja odlično mikroklimo v notranjih prostorih ter preprečuje nastajanje vlage in plesni.

Fasadni ometi se zdelujejo pretežno v beli barvi, naročimo pa lahko tudi različne barvne tone po barvni lestvici. Na kvadratni meter fasade porabimo približno 2-2,5 kg barve.

2. Zaključni sloj fasade

Zaključni sloj fasade je del fasadnega sistema, katerega glavni namen je zaščititi objekt pred neugodnimi, atmosferskimi in temperaturnimi zunanjimi vplivi ter zagotoviti prijetno bivalno okolje in sprejemljive stroške ogrevanja ter hlajenja notranjih prostorov. Hkrati pa zaključni sloj fasade zagotavlja tudi dolgo življenjsko dobo same hiše. Zaključni sloj fasade naj bo estetsko in stilsko usklajen s krajino in kulturnim področjem, kjer se hiša nahaja ter naj prispeva k zaokroženosti celote hiše in vrta.

Pri novogradnjah se fasadni sistem načrtuje skupaj z ostalim objektom in se tako tudi izvede. Vsi materiali, ki bodo vgrajeni v fasado, so predhodno premišljeni, izračunani in kupljeni po natančnih parametrih.

Če gre za obnovo starejše stavbe oziroma njene fasade, strokovnjaki svetujejo, da se najprej opravi testiranje. Ta preizkus izvedemo tako, da na staro fasado nalepimo (z lepilom ali malto) kos stiropora denimo velikosti 10x10 cm, ki naj ostane na fasadi vsaj tri dni. Po tem času se kocka stiropora potegne iz baze; če ob tem odstranimo samo stiropor, lepilo in površina fasade pa ostaneta nedotaknjena, pomeni, da je stanje fasade zadovoljivo in da se prenova lahko nadaljuje. V nasprotnem primeru pa je treba najprej iz fasade odstraniti vse nestabilne, krhke dele, jih zakitati z novim ometom oziroma pripraviti primerno podlago za nanos fasadne barve. 

Za zaključni sloj fasade, predvsem na zasebnih hišah, se v več kot 90 odstotkov primerov uporablja omet. V ostalih desetih odstotkih pa se uporabi les, kovina, steklo, najnovejši kompozitni materiali itd. Vsi ti pa so precej dražji od fasadnega ometa in zahtevajo drugačne metode dela.

Ometanje fasade je najhitrejše, najlažje, najbolj praktično in cenovno najugodnejše. Tem dejavnikom se pridružujejo tudi sorazmerno dolga življenjska doba, dobra zaščita ter privlačen videz fasade in same hiše.

3. Fasadni ometi - vrste

Zahvaljujoč napredku industrije gradbenih materialov se skoraj vsak dan na trgu pojavljajo vedno boljši materiali in laiku se ni prav nič lahko odločiti med njimi. Kot običajno, ko gre za strokovne zadeve, je najbolje, da se obrnete na strokovnjake, saj vam bodo znali najbolje svetovati. Velja pa splošno pravilo, da se je pri nakupu materialov vedno dobro odločiti za enega proizvajalca in vse potrebne materiale kupiti od njega. Le tako bodo materiali kompatibilni med sabo in bo končni učinek tak, kot ga želite. Čeprav se morda zdi, da je omet omet in lepilo lepilo, imata vsak svoje značilnosti in lastnosti. Vsakega ometa ni mogoče uporabiti na vsaki fasadi niti vsako lepilo ne more biti vezivo za vsak material.

Fasadne omete delimo na štiri glavne vrste glede na snov, iz katere so izdelani, in sicer: mineralne, akrilne, silikatne in silikonske. V posebno skupino spadajo starejši, apneni ometi ter mešanice ometov oziroma kompozitni ometi. Osnovna naloga fasadnih ometov je zatesnitev fasadne obloge in samega objekta, da se tako zaščiti pred toplotnimi izgubami pozimi ter pregrevanju poleti.

Fasadni ometi za zaključni sloj fasade se razlikujejo in jih izbiramo glede na sestavo, granulacijo, vodo- in paroprepustnost, elastičnost, odpornost proti umazaniji ter vrsto podlage, na katero jih nanašamo, In seveda, kot že omenjeno – glede na snov iz katere so izdelani - akril, silikat, silikon oziroma minerale.

Zunanje zidove, ki so osnova fasade, lahko izoliramo s stiroporom, stirodurom, mineralno volno ali termo bloki v tako imenovanih »sendvič ploščah«, pred montažo pa je treba zagotoviti, da so trdni, čisti, suhi in premazani s temeljnim premazom. Zelo pomembno je, da so vsi materiali, ki jih uporabljamo za oblogo fasade, do zadnjega sloja ometa ali barve, paroprepustni in kompatibilni med seboj.

Pri nas se kot zaključni sloj fasade v večini primerov uporablja akrilni fasadni omet, največkrat v kombinaciji z demit-fasado. K toplotni izolaciji iz mineralne volne se podajo silikonski, silikatni in silikonsko-silikatni ometi. Skupaj s "sendvič stenami" in toplotnimi bloki se uporabljajo mineralne ali silikatne malte.

Kar zadeva njune tehnične lastnosti, ni velikih razlik - razen v granulaciji, ki vpliva na porabo in s tem tudi na ceno. Velja, da je granulacija 1,5 mm najboljša glede na razmerje kakovosti, porabe in cene. Bolj grob kot je omet, lažje je delati z njim in bolje skrije neravnine na površini fasade, na drugi strani pa se tudi hitreje obrabi in bolj umaže. Groba granulacija omogoča rustikalen videz, drobnejša pa bolj gladko površino sodobnejšega videza.

Lahko se odločite za standardno belo barvo, lahko pa se odločite za katerikoli ton ali odtenek iz barvne karte, ki jo ima vsak proizvajalec. Temnejše barve niso priporočljive, saj lahko povzročijo napetostno razpokanje površinske plasti zaradi raztezanja na vročini in krčenja na mrazu. 

4. Kako in kdaj se izvede zaključni sloj fasade

Izvedbo fasadnega ometa priporočamo spomladi ali jeseni, ko so vremenske razmere in tudi zunanje temperature najprimernejše za to. Visoka zračna vlažnost, močno sonce, močan veter, dež ali nizke temperature niso ugodni dejavniki za delo na fasadi, zato se jim je treba izogibati.

4.1 Fasadni ometi na akrilni osnovi 

Fasadni ometi na akrilni osnovi so najlažji za delo; so brez vonja, se hitro sušijo in enostavno perejo, hkrati pa so zelo stabilni in dolgo obstojni. Odlično se oprimejo podlage ter so zelo močni in vodoodporni. Z njimi lahko ustvari bolj hrapavo ali pa finejšo, bolj gladko in bolj kompaktno površino.

4.2 Fasadni ometi na osnovi silikona 

Fasadni ometi na osnovi silikona so najboljši, a najdražji zaradi silikonskih smol, ki jim dajejo prestižno kakovost. Zanje dobite 25-letno garancijo. Priporočljivi so za fasade, ki so izpostavljene ekstremnim vremenskim vplivom, saj so visoko paroprepustni, vodoodporni in obenem odporni na UV sevanje in atmosferske vplive. Z njimi je enostavno delati, in kar je najpomembneje - v tonski karti boste našli več kot 1300 odtenkov.

4.3 Silikatni fasadni ometi 

Silikatni fasadni ometi so izdelani na osnovi kalijevega vodnega stekla in zahtevajo višje temperature pri izvedbi, in sicer kar 15°-30 °C. Posebej odlični so za sanacije, saj se lahko uporabljajo tako pri stenah iz termo blokov, "sendvič stenah" kot tudi pri klasičnih stenah.

4.4 Kombinirani, silikatno-silikonski fasadni ometi 

Kombinirani, silikatno-silikonski fasadni ometi so kombinacija najboljših lastnosti obeh elementov in so paroprepustni, vodoodporni in odporni na UV sevanje. Odlični so za obnovo starih objektov, izoliranih s kameno volno.

4.5 Cementni mineralni tankoslojni fasadni ometi 

Apneno cementni tankoslojni fasadni ometi so namenjeni zaščiti in dekoraciji fasadnih površin. Posebej priljubljeni so bili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, saj so narejeni na osnovi mineralov, apna in cementa, zaradi poroznosti pa so tudi samočistilni. So izjemno oprijemljivi in ​​enostavni za delo. So še posebej paroprepustni in vodoodporni, na njih skoraj nikoli ni plesni in vlage.

4.6 Dekorativni plastificirani fasadni ometi

Dekorativni plastificirani fasadni ometi so lahko enokomponentni ali dvokomponentni, izdelani pa so na osnovi veziv z dodatkom aditivov in marmornih agregatov. Veljajo za enega najboljših novih izdelkov.

Ko je fasada izolirana, torej prekrita s trdimi ali mehkimi materiali za hidro, toplotno in zvočno izolacijo, ostane le še nanos zaključnega sloja, potem ko se vse posuši. Omet se na fasado običajno nanaša strojno, saj je to hitrejše in enostavnejše, ročno pa se obdelajo le težje dostopni deli ter območja okoli oken in vrat.

Če se odločite za zariban omet iz večjih zrnc, boste dobili grobo rustikalno površino fasade, če pa se odločite za finejši granulat, bo fasada bolj gladka in enotna, bolj sodobna. Seveda je v obeh primerih lahko poljubne barve.

5. Fasadni omet - cena materiala in izvedba

Tako kot pri vseh drugih izdelkih je tudi pri fasadnih ometih cena odvisna od velikosti površine, načina in pogojev dela ter seveda proizvajalca. Omet se običajno prodaja v vrečah (v prahu) ali vedrih (mešana) po 25 kg in lahko stane od 40 EUR dalje. Ne pozabite prišteti še stroškov dela, morebitne postavitve gradbenega odra, ročne obdelave itd.