Mineralna volna - cena in lastnosti, ki jih je dobro poznati 

1. Mineralna volna

Osnovne zahteve, ki jih mora izpolnjevati vsak izolacijski material, so: zaščita pred atmosferskimi vplivi in temperaturnimi spremembami, preprečevanje vlage in plesni ter zmanjšanje porabe energije. Vse te pogoje izpolnjuje mineralna volna in tako zagotavlja energetsko učinkovitost novozgrajenega ali prenovljenega objekta.

Izdelki iz mineralne volne, kamor sodita steklena in kamena volna, se v primerjavi z drugimi vrstami toplotnoizolacijskih materialov daleč največ in najpogosteje uporabljajo v gradbeništvu:

• kadar se toplotna izolacija zunanje fasade izvaja z mokrimi sistemi,
• pri izvedbi toplotne izolacije prezračevanih fasad,
• ko se toplotna izolacija zunanjih sten izvaja z notranje strani,
• ko je toplotna izolacija zunanjih sten izvedena v slojih, iz sendvič plošč s kovinsko oblogo,
• kot podlaga za "mehke strehe",
• pri gradnji stropov in tal, predvsem tal nad temeljno ploščo in na stičnih mestih zunanjih sten in strehe.

2. Iz česa je sestavljena mineralna volna?

Mineralna volna se pridobiva s predelavo naravnih materialov - kamna in stekla. Pridobiva se iz bazalta in diabaza z dodanim koksom pri temperaturi taljenja, ki je okoli 1600 stopinj Celzija. Vlakna nastanejo tako, da talino razpihajo in počakajo, da se vlakna sesedajo v posebnih komorah, kjer se jim doda vezivo-lepilo. Želeno gostoto mineralne volne dosežemo s počasnejšim ali hitrejšim gibanjem površine, na katero se poseda razpihana talina. Vezivno sredstvo se zaradi toplote polimerizira, zlepi vlakna, izboljša njihovo trdnost in elastičnost.

Kamena in steklena mineralna volna se razlikujeta po surovinah, iz katerih sta izdelani, postopkih izdelave, načinu pakiranja, pa tudi po nekaterih tehničnih lastnostih. Za prodajo na trgu sta pakirani v razsutem stanju, kot filc ali debelejše, v zvitkih določenih dimenzij, z dodatkom posebnih veziv pa se oblikujejo tudi v poltrde plošče, prav tako standardiziranih velikosti.

Vse materiale naravnega ali mineralnega izvora, ki se uporabljajo za toplotno, zvočno in požarno izolacijo, imenujemo mineralna volna. V tem smislu so tudi mineralne volne izdelki na osnovi steklene in kamene volne, ki jih prav tako najdemo na trgu, glavna razlika pa je v njihovi uporabi.

3. Mineralna volna - lastnosti

Mineralna volna je odporna proti kemikalijam, insektom in mikroorganizmom. Je elastična, zato je odporna proti udarcem, ne poka in se ne lomi; ne spreminja oblike in dimenzij, zato je stabilna in trajna, možno pa jo je tudi reciklirati. Zaradi teh lastnosti je mineralna volna tudi negorljiva, tj. ognjevarna (temperature med požarom dosegajo okoli 600 °C – kamena volna se topi pri temperaturah nad 1000°C, steklena volna pa nad 700°C – kar pomeni, da se mineralna volna ne more vneti). Poleg tega se niti kamena niti steklena mineralna volna ne topita, niti ne oddajata strupenega dima v primeru požara. Zato je mineralna volna tudi z vidika varnosti zelo zaželen material.

Mineralne volne, ki se uporabljajo za notranjo izolacijo, so proizvedene po posebni tehnologiji, na osnovi biorazgradljivih materialov in brez dodanega formaldehida, zato so neškodljive za človeka in ne oddajajo škodljivih plinov ter ne ogrožajo kakovosti zraka v domu. Ker je mineralna volna vlaknast material, omogoča, da stene "dihajo", je paroprepustna, kar preprečuje nastajanje kondenza, vlage, plesni, gliv, alergenov - torej vseh snovi, ki povzročajo težave z dihanjem in alergijami. .

Edina slabost mineralne volne je, da je le delno vodoodporna, zato jo odsvetujemo za mokre prostore ali kleti.

3.1. Zvočna izolacija in toplotna prevodnost

Tudi glede protihrupne zaščite je med najboljšimi materiali. Zaradi svoje vlaknaste strukture zelo dobro absorbira zvok in tako zagotavlja odlično zaščito v hrupnih okoljih, ne glede na to, ali se uporablja za zunanjo ali notranjo izolacijo.

Na prevodnost vpliva tudi gostota materiala – večja, kot je gostota volne, nižja je toplotna prevodnost in manjše so toplotne izgube. Mineralna volna je toplotni izolator s koeficientom toplotne prevodnosti med 0,030 in 0,045 W/mK, kar jo uvršča med najboljše tovrstne materiale.

3.2. Mineralna volna za izolacijo

Najpomembnejša lastnost mineralne volne kot izolatorja je, da zagotavlja neprimerljivo manjšo porabo energije za ogrevanje in hlajenje v gospodinjstvu. Manj energije - nižji računi - manj izpustov škodljivih plinov v zrak - in več prihrankov!

Mineralna volna se zaradi večje gostote težje segreva, dlje zadržuje toploto in jo kasneje počasneje oddaja v prostor, kar preprečuje pregrevanje objekta in ohranja prijetno sobno temperaturo. Po drugi strani pa je odlična tudi za zimsko obdobje, saj dolgo zadržuje toploto, zato se za ogrevanje porabi manj goriva, kot izolacija na fasadi in strehi pa preprečuje nastajanje toplotnih mostov.

Ker je mineralna volna elastičen toplotnoizolacijski material, jo pri uporabi za izolacijo strehe polagamo med nosilce, saj pri raztezanju preprečuje nastajanje toplotnih mostov. Ta lastnost širjenja in zapolnjevanja lukenj, rež in neravnin (enako kot pri fasadi) je zelo uporabna in koristna, saj v praksi le redko naletimo na idealno ravne in gladke površine, zato veter in voda vedno najdeta svojo pot v notranjost objekta. Mineralna volna je zaradi teh lastnosti neprimerljivo boljši izolacijski material od trdih, kot so plošče EPS in EXS.

4. Mineralna volna: steklena in kamena - razlike

Glavne razlike med stekleno in kameno volno so surovine, iz katerih sta izdelani, tehnološki postopki, po katerih sta izdelani, ter njune lastnosti. Glavna surovina, iz katere pridobivajo stekleno volno, je kremenčev pesek, ki mu je dodan tako imenovani stekleni drobljenec, to je reciklirano steklo. Kameno volno pridobivajo z mletjem vulkanskih kamnin, kamenih mineralov, dolomita, bazalta in diabaza z dodatkom koksa.

Poleg izvora se mineralna vlakna obeh materialov razlikujejo tudi po tehnologiji izdelave: vlakna kamene volne se izdelujejo s prelivanjem mešanice staljene kamnine na rotorje, steklena vlakna pa z vlivanjem staljenega stekla v rotorje. Vlakna steklene volne so bolj elastična in desetkrat daljša. Elastičnost vlaken omogoča, da se material stisne na minimalno prostornino, kar v praksi pomeni lažji transport in skladiščenje.

Kar zadeva izvedbo del na gradbišču, je montaža mineralne volne hitrejša in enostavnejša, saj materiala ni treba razrezati na natančne mere. Ko je mineralna volna na gosto položena se sama razširi, zapolni v vse, tudi najmanjše, odprtine in tako preprečuje nastanek toplotnih mostov.

5. Mineralna volna - cena

Mineralno volno, stekleno in kameno, najdemo na trgu večinoma v zvitkih in ploščah različnih debelin, na voljo pa so tudi v obliki filca ali lamel za oblaganje vogalov. Cena mineralne volne varira glede na :sestavo, debelino, gostoto, obliko, namen (za strešno, fasadno ali notranjo oblogo) in proizvajalca. Cena lamel debeline 10 cm se giblje med 20 in 30 EUR, zvitkov med 40- 70 EUR; fasadne plošče pa so okoli 40 EUR/m2.