Toplotna izolativnost kamene volne
Na prvem mestu fasadnega sistema je zagotoviti odlično toplotno zaščito in zagotoviti energetsko varčen objekt. Glede na to, da v t.i. bilanci toplotnih tokov naši zidovi ponavadi obsegajo 40 %, potem je jasno, da moramo izbrati učinkovit fasadni ovoj.
Toplotno učinkovitost hiše sicer izrazimo s posebno količino, ki jo največkrat opišemo kar s toplotno prevodnostjo izolacijskega materiala λ (drugače rečeno lambda), izraženo v W/mK. Drugi pomemben podatek je tudi debelina izolacijskega sloja.
Toplotne prevodnosti sodobnih izolacij znašajo med 0,03 in 0,04 W/mK. Na trgu so tudi nižje vrednosti oziroma materiali z še boljšimi izolacijskimi lastnostmi. To pa pomeni, da se pri njih uporablja vakuum, plini ali umetni materiali, ki ne samo, da dvigujejo ceno, tudi niso trajnostni. ali druge metode je v gradbeništvu še vedno omejena in na fasadah vprašljivo uporabna.
Paropropustnost fasadne izolacije
Paroprepustnosti se strokovno reče difuzija vodne pare, kar pomeni, da lahko vlaga prehaja iz hiše v zunanjost in obratno. Temu pogovorno lahko rečemo, da hiša diha.
Difuzija vodne pare s samo toplotno učinkovitostjo nima nobene povezave.
Paropropustni ali paronepropustni izolacijski materiali in fasadni sistemi se ločijo zgolj po sposobnosti prevajanja vodne pare. Recimo stiroporji veljajo za bolj parozaporne izolacijske materiale, kar pomeni, da vodna para slabše prehaja. Po drugi strani pa so mineralne volne zelo paropropustni materiali, saj z njimi „hiša diha“.
Napačna je predstava, da zaključni omet fasade zapre strukturo in onemogoči prehod vodne pare. Vodna para kljub novi fasadi še zmeraj prehaja, pri čemer slabo pri stiroporjih in odlično pri fasadah z mineralno volno.
Prepustnost pare ne pomeni, da se bo naša hiša zračila skozi novo fasado, zagotavlja pa naravno klimo v sami sestavi stene in boljše počutje.
Požarna varnost in gorljivost fasadne izolacije
Požar se ponavadi razširi po fasadi preko okenskih odprtin. Pri nastanku požara v prostoru se v nekaj minutah, temperatura dvigne nad 500°C. Takrat se zgodi tako imenovani požarni preskok, ko naenkrat zagorijo vsi gorljivi materiali v prostoru. Najkasneje takrat se ogenj razplamti skozi okenske odprtine in zajame fasado.
To pomeni izjemno izpostavljenost visokim temperaturam, pri čemer je od materiala fasade odvisno, ali se bo požar hitro razširil na druge dele stavbe. Pri negorljivih fasadah razreda A, kar je tudi fasada na kameni volni z negorljivimi, visokotemperaturno obstojnimi izolacijskimi oblogami iz kamene volne ne bo prišlo do dodatnega širjenja požara.
Materiali zaključnih slojev in lepil za fasade so negorljivi. Prav tako je negorljiva izolacija iz mineralne ali kamene volne. Pri fasadah iz stiropora ali stirodura pa je situacija povsem drugačna. Pri izpostavljenosti visokim temperaturam predvsem pri okenskih špaletah pride do razpok, ki izpostavijo izolacijski material, ki se hitro vžge. Poleg tega, da polistireni dobro gorijo in imajo veliko energijsko vrednost, goreč stiropor tudi kaplja in povzroča širjenje požara.