V nadaljevanju:
Naklon ravne strehe
Primer izvedbe z naklonsko toplotno izolacijo
Ravna streha, tako kot vsaka streha, ščiti stavbo oz. njene uporabnike pred zunanjimi vplivi. S tem mislimo predvsem na vremenske vplive kot so padavine, visoke ali nizke temperature in veter. O zaščiti ključnega elementa ravne strehe, t.j. hidroizolacije, smo že pisali v rubrikah o obrnjeni ravni strehi.
Pri učinkovitem odvajanju padavinske vode iz strešnih površin je, poleg brezhibne hidroizolacije, potrebno dati velik poudarek tudi ustreznemu naklonu ravne strehe.
Ravno streho definiramo z minimalnim naklonom, da padavinska voda lahko odteka
Praviloma so ravne strehe tiste z naklonom manjšim od 3°, pri čemer mora biti zagotovljen minimalni naklon 2 %. Pogosto se v praksi pojavljajo manjši nakloni, tudi 1 % ali manj, ki se jih projektanti večinoma poslužujejo zaradi omejitev z višinami na ravnih površinah. Na to težavo največkrat naletimo pri sanacijah. Zelo majhni nakloni niso priporočljivi, ker lahko privedejo do zastajanja vode. Z upoštevanjem hrapavosti hidroizolacije in morebitne neravnosti nosilne konstrukcije strehe se lahko hitro zgodi, da voda pri tako majhnem naklonu ne bo spolzela v predvideno smer.
Naklon ravne strehe lahko izvedemo na dva načina
Prvi način je z izvedbo nosilne konstrukcije ravne strehe v naklonu ali z dodatnim naklonskim slojem na povsem horizontalni strešni površini. Pri izvedbi naklonskega sloja se lahko poslužujemo različnih izvedb, kot je podkonstrukcija v naklonu, naklonski beton ali naklonska toplotna izolacija. Kot najbolj optimalna se izkaže uporaba naklonske toplotne izolacije, saj v primerjavi z ostalimi nudi kar nekaj prednosti:
-dodatna toplotna izolacija
-zmanjšana skupna debelina konstrukcijskega sklopa ravne strehe
-natančna izdelava naklona
Prednost uporabe naklonske toplotne izolacije je tudi natančno določena količina, ki je potrebna za izdelavo naklona, saj se vnaprej, na podlagi tlorisa strehe, izdela delavniški načrt polaganja toplotne izolacije v naklonu. Delavniške načrte se izdela bodisi na podlagi načrtov, bodisi v dogovoru s projektantom ali izvajalcem gradbenih del. Slednje se izkaže kot najboljša praksa, saj lahko predlagamo optimalno zasnovo odvodnjavanja glede na sistem že v fazi načrtovanja objekta.
Praktični primer uporabe naklonske izolacije
Celostno smo primerjali izvedbo z naklonskim betonom in z naklonsko izolacijo. Izkaže se, da z upoštevanjem vseh aspektov (hitrost gradnje, toplotna upornost konstrukcije, količina hidroizolacije,…), argument cene ni v prid naklonskemu betonu, kot je pogosto prepričanje.
Primer ravne strehe:
-Dolžina x širina: 10 x 8 m
-Površina: 80 m2
-Tip odvodnjavanja: točkovno
-Število odtokov: 2
-Naklon: 2,00 %
-Pogoj toplotne prehodnosti: Umax = 0,20 W/m2K
-Naklonski beton: gostota ρ = 2000 kg/m3, toplotna prevodnost λ = 2,04 W/mK
-Naklonska izolacija FIBRANxps INCLINE : gostota ρ = 32 kg/m3, toplotna prevodnost λ = 0,035 W/mK
Za primer smo izbrali dva odtoka, zato razdelimo prispevne površine po pravilu strešin oz. tako, da tvorimo žlote pod kotom 45°. Največja dolžina odvodnjavanja je v tem primeru 10 metrov, kar pomeni, da bo naklonski sloj na najnižji točki debel 2 cm v primeru toplotne izolacije (4 cm v primeru naklonskega betona) in na najvišji točki 22 cm (oz. 24 cm v primeru naklonskega betona). Za potrebe izračuna energetskih karakteristik konstrukcijskega sklopa, zaradi poenostavitve, vzamemo srednjo debelino, ki znaša 12 oz. 14 cm.
Izračun gradbene fizike in izračun toplotne prehodnosti konstrukcijskega sklopa
Upoštevali smo vse sloje, razen prodca in sloja za pospešeno odvodnjavanje, ker nimata bistvenega vpliva. Zaradi različnih toplotnih prevodnosti obeh materialovb se izkaže, da za doseganje pogoja toplotne prehodnosti Umax, v primeru uporabe naklonske toplotne izolacije, ne potrebujemo zelo debelega sloja toplotne izolacije nad slojem hidroizolacije. Skupna debelina konstrukcijskega sklopa se tako razlikuje za 12 cm, pri čemer so dosežene podobne toplotne prehodnosti. Ta razlika lahko igra ključno vlogo pri sanacijah oz. ko obstaja omejitev glede debeline. Izračun je prikazan v spodnji preglednici.
varianta/sloji | naklonski beton | naklonska izolacija | ||
debelina [m] | toplotna prevodnost [W/mK] | debelina [m] | toplotna prevodnost [W/mK] | |
prodec | / | / | / | / |
sloj za pospešeno odvodnjavanje | / | / | / | / |
toplotna izolacija FIBRANxps | 0,18 | 0,036 | 0,06 | 0,034 |
hidroizolacija | 0,01 | 0,19 | ||
naklonski sloj | 0,14 | 0,16 | 0,12 | 0,035 |
nosilna konstrukcija | 0,15 | 2,04 | 0,15 | 2,04 |
Debelina konstrukcijskega sklopa [m] | 0,48 | 0,34 | ||
U-faktor [W/m2K] | 0,181 |
0,186 |
Podobno primerjavo lahko naredimo tudi na nivoju gostot materialov oz. teže naklonskega sloja. Ta v primerjavi s projektnimi vplivi na streho (veter, sneg, koristna obtežba) ne igra bistvene vloge pri načrtovanju nosilne konstrukcije, je pa zelo pomembna pri sanacijah. Odločitev med težjim oz. lažjim naklonskim materialom, lahko pomembno vpliva na možnost izvedbe ozelenjene strehe, ki lahko predstavlja znatno obremenitev.
Za predstavljeni prejšnji primer, z upoštevanjem dodatne toplotne izolacije, ta razlika znaša 280 kg/m2 oz. 2,75 kN/m2 ali 22,4 t.
Finančna primerjava
Za zgornji primer lahko naredimo tudi finančno primerjavo. Z upoštevanjem vseh slojev se izkaže, da je razlika med varianto z naklonskim betonom in naklonsko izolacijo približno 10 €/m2 v prid naklonski izolaciji. Glavna razlike se ustvarja v tem, da v obeh primerih potrebujemo naklonski sloj, pri čemer je naklonski beton cenejša izbira. Ker pa varianta z naklonskim betonom zahteva več dodatne toplotne izolacije (nad hidroizolacijo), se izkaže varianta z naklonsko toplotno izolacijo kot ugodnejša izbira.
Vsaka streha mora imeti vsaj minimalen naklon, da padavinska voda lahko učinkovito odteka s strehe. Izvedba naklonskega sloja je stvar izbire. V zgornjem primeru smo pokazali prednosti izvedbe z naklonsko toplotno izolacijo, ki se kažejo predvsem v ceni, toplotni zaščiti, natančnosti izdelave ter hitri in enostavni vgradnji.
vir: Fibran d.o.o.