Varovanje gradbene jame

1. ZAŠČITA GRADBENE JAME Z ZABITIMI JEKLENIMI ZAGATNICAMI

Način zaščite gradbene jame s pomočjo zabitih jeklenih zagatnic velja za t.i. standardni, dolgo uveljavljen postopek. Postopek je primeren predvsem za zemljine, v katere je mogoče zabiti oz. vtisniti zagatnice. Sama tehnika vtiskovanja zagatnic je v zadnjem času zelo napredovala. Postopek poteka dokaj enostavno s pomočjo enostavnih nastavkov, katere je mogoče montirati na vsako malo večjo mehanizacijo - bager. Zagatnice je mogoče razpreti ali sidrati v varno zaledje, omogočajo pa tudi zabijanje v različnih tlorisnih oblikah. Jeklene zagatnice služijo kot pregrada oz. zaščita pred vdorom talne vode v območje gradbene jame.

2. ZAŠČITA GRADBENE JAME Z BERLINSKO STENO

Pri omenjenem postopku se predhodno v teren vgradijo jekleni I-profili na razdalji 1-2 m. Kot prvo se v zemljino izvrta vrtine z ustreznim premerom, v katere se vstavijo I- profili. Ko je postopek vgradnje jeklenih I- profilov končan, se teren začne postopoma odkopavati in zalagati z lesenimi plohi. Lesene plohe je potrebno zagozditi med jeklene profile. Jekleni profili se začasno zasidrajo s pomočjo geotehničnih sider v varno stabilno zaledje, obenem pa jih je mogoče tudi razpreti z jeklenimi razporami. Izvedba oz. zaščita gradbene jame s pomočjo berlinske stene velja za razmeroma počasno izvedbo, saj zalaganje s plohi in njihovo zagozdenje med jeklene profile zahteva precej ročnega dela.

3. ZAŠČITA GRADBENE JAME S PILOTNO STENO

Če se odločimo za zaščito gradbene jame s pomočjo pilotne stene, je potrebno predhodno odkopati in zabetonirati armiranobetonske pilote. Armiranobetonski piloti so lahko nameščeni neposredno eden poleg drugega ali razmaknjeni na določeni razdalji. Prostor, ki se pojavi vmes, lahko ostane po izkopu nezapolnjen ali pa se zapolni z betonom ali brizganim betonom. Odvisno od globine izkopa, se armiranobetonski piloti tudi sidrajo. Gradbeno jamo zaščitimo s pilotno steno predvsem na bolj plazovitih območjih.

4. ZAŠČITA GRADBENE JAME Z ARMIRANOBETONSKO DIAFRAGMO

Pri varovanju gradbene jame z armiranobetonsko diafragmo gre v bistvu za vkopano zidovje, za katerega je potrebno v tleh zgraditi betonski vodilni kanal širine cca. 60-100 cm, po potrebi tudi več. Sam odkop zemljine poteka po posebnem postopku z grabežem na vertikalnem vodilu, odkopne stene pa se varuje s pomočjo posebne težke bentonitne izplake. Bentonitna izplaka je mešanica vode in bentonita (montmorilonitna glina).

Odkop diafragme poteka v lamelah, dolžine do 3 m. Po odkopu posameznih lamel, se v izkop postavi armaturni koš, ki mora biti dodatno ojačan, da ne razpade med prevozom in samo vgradnjo. Na armaturni koš je mogoče pritrditi tudi opaž za odprtine za sidra. Nadalje se izkop kontraktorsko zabetonira, posamezne lamele diafragme pa se na vrhu poveže v vezno gredo. Posamezne lamele običajno po globini niso medsebojno povezane z armaturo. Mogoča je seveda tudi izvedba vodonepropustne diafragme, v tem primeru se med posamezne lamele vgradi poseben tesnilni trak.

5. ZAŠČITA GRADBENE JAME S POMOČJO ARMIRANIH ‘’JET GROUTING’’ SLOPOV

Postopek varovanja gradbene jame s pomočjo armiranih jet grouping slopov se obnese predvsem na prodnatih tleh. Pri tem postopku varovanja oz. zaščite gradbene jame se najprej z visokotlačnim vbrizganjem cementne mešanice v zemljino v tla ustvari vrteninasto telo (slop), nekakšen valj zemljine, ki je prepojen s cementno mešanico. V zemljino se zato najprej izvrta vrtina do predpisane projektne globine izkopa. Pri povratku se vrtalno drogovje rotira, iz posebnih šob na koncu drogovja pa pod visokim tlakom brizga cementna mešanica. V tleh zemljine se na ta način ustvari slop, prepojen s prej omenjeno cementno mešanico. V sredino tega slopa se nato vtisne oz. vgradi armaturna palica. Na ta način lahko tak armiran slop prevzame določene upogibne obremenitve. Slopi se izvajajo običajno na razdalji 0,8-1 m, po višini pa jih je prav tako možno sidrati z geotehničnimi sidri v stabilno zaledje.

Armirana jet grouting stena je pogostokrat neravna, zato je potrebna še obvezna izravnava s cementnim torkretom. Na tako pripralvjeno zglajeno površino je mogoče nalepiti vertikalno hidroizolacijo, kletne stene pa se lahko zabetonirajo z enostranskim opažem. Pogosto je praksa, da se vertikalna hidroizolacija in kletne stene zabetonirajo z vodonepropustnim betonom s pomočjo enostranskega opaža. Jet grouting stena se v tem primeru le očisti in obrizga s cementno mešanico. Poglavitna prednost te metode je predvsem hitrejša izvedba.