Prednosti in slabosti žive meje pred drugimi ograjami

Prednosti žive meje so, da je ta lepa na poglej, nižja pa je tudi njena cena. Živa meja doseže tudi dolgo življenjsko dobo in tako dolgo izpolnjuje svojo vlogo.

Nekoliko negativno pa je, da ta potrebuje redno vzdrževanje, kot npr. obrezovanje, gnojenje, pletje, pa tudi to, da nekaj časa traja, preden ta zraste do željene velikosti.

Vrste živih mej

Živa meja, prostostoječa, vir: www.rootsweb.

Živa meja je lahko iz listavcev ali iglavcev, listavci pozimi odvržejo listje, zato je takrat živa meja bolj pusta, prav tako pa prepušča več vetra.

Prav tako pa lahko izbiramo med prosto stoječo živo mejo ali striženo živo mejo. Prosto stoječa živa meja je sicer bolj primerna za večje vrtove, oziroma prostore, kjer je več prostora. Prostih živih mej se načeloma ne obrezuje, te zgolj po potrebi redčimo. Za tako živo mejo lahko uporabimo različne cvetoče rastline ali grmovnice, npr. španski bezek, forzicijo, medvednjak, vajgelijo, črni bezek, japonska kutina, šipek ipd.
Strižena živa meja, ki je bolj pogosta, pa lahko stoji tudi v primeru, ko je na vrtu manj prostora. Kot striženo živo mejo uporabimo tise, ciprese, pušpan, lovorikovec, beli gaber, bukev, enovratni glog, ipd. Ta živa meja raste nekoliko dlje, tudi do 10 let, da je njena višina primerna. Primerna višina, ki jo naj rastline dosežejo je okrog 2 m, če želimo, da je živa meja tudi ograja vrta. Če pa živa meja predstavlja le obrobo za predhišne vrtove, naj bo ta visoka med 70 in 100 cm.

Pošljete nam lahko povpraševanje ali nam zastavite vprašanje .

Informacije o cenah dobite v kalkulatorju cen .