Živa meja, cena za obrezovanje žive meje

1. Čas za sajenje žive meje

Kadarkoli med novembrom in marcem je idealen čas za to, da naročite zasaditev nove žive meje, saj so na voljo gole korenine (kar pomeni, da rastline niso dobavljene v posodah, temveč zgolj njihove korenine, naravnost iz tal). To je dosti cenejše od nakupa izrastlih rastlin za živo mejo poleti, pomeni pa tudi, da bodo rastline potrebovale manj zalivanja in bodo na splošno bolj odporne, če jih posadite pred koncem zime. Lahko jih kupite tudi v različnih velikostih, odvisno od svojih potreb.

2. Obrezovanje žive meje

Vsi si želimo žive meje, ki jo je enostavno vzdrževati in pomeni tudi nizek strošek. Naj vas pomirimo. Dokler živo mejo obrežete enkrat ali dvakrat na leto (če potrebujete pomoč, je najboljša izbira izkušen vrtnar), je malo možnosti, da bi vaša živa meja postala nadloga.

3. Skrb za živo mejo

Žive meje so odlična rešitev, ki zahteva malo vzdrževanja za vse vrste vrtov. Prepričajte se le, da dela opravite v času, ko jih ptice ne uporabljajo za gnezdenje. Zima je pogosto najboljša za temeljito obrezovanje žive meje, v ostalih letnih časih pa je to odvisno od posamezne vrste žive meje, od tega kdaj cveti in tako naprej. Prav tako je vredno razmisliti o danih pogojih, preden izberete vrsto žive meje. Razmislite o tem, kakšno vrsto tal imate, koliko svetlobe bo imela vaša živa meja, ali jo boste lahko zalivali v sušnih obdobjih in podobno.

4. Žive meje - vrste

Živa meja je lahko iz listavcev ali iglavcev. Večina listavcev pozimi odvrže listje, zato je takrat živa meja bolj pusta, prav tako pa prepušča več vetra. 

4.1 Prosto stoječe žive meje 

Prosto stoječe žive meje so sicer bolj primerne za večje vrtove, kjer je več prostora. Proste žive meje se načeloma ne obrezuje, te zgolj po potrebi redčimo. Za tako živo mejo lahko uporabimo različne cvetoče rastline ali grmovnice, npr. španski bezeg, forzicijo, medvednjak, vajgelijo, črni bezeg, japonsko kutino, šipek ipd.

4.2 Strižene žive meje

Strižene žive meje, ki so bolj pogoste, pa lahko umestimo tudi na vrt z manj prostora. Za striženo živo mejo lahko  uporabimo tise, ciprese, pušpan, lovorikovec, beli gaber, bukev, enovratni glog, ipd. Ta živa meja raste nekoliko dlje, tudi do 10 let, da je njena višina primerna. Primerna višina, ki jo naj rastline dosežejo, je okrog 2 m, če želimo, da je živa meja tudi ograja vrta. Če pa živa meja predstavlja le obrobo za predhišne vrtove, naj bo ta visoka med 70 in 100 cm.

4.3 Hitro rastoče žive meje

Zrela živa meja bo hitro skrila vse vrste grehov. Kljub temu vedno priporočamo, da razmislite o tem, kako bo izgledala živa meja. Dajte želenem videzu prednost pred hitrostjo rasti. Nekatere najhitreje rastoče žive meje, na primer Leylandii Cipresa, niso nujno najlepše.

Številne običajne rastline za varovanje mej, kot so Prunus laurocerasus Rotundifolia (češnjev lovor), Crataegus monogyna (glog) in Taxus baccata (tisa), rastejo dokaj hitro, zato so dobra srednja izbira. Če se vam za živo mejo res mudi, razmislite o naložbi v nekoliko bolj zrele rastline.

4.4 Žive meje so videti lepo v vseh letnih časih

Za zanimivost skozi vse leto ne morete izbrati bolje kot klasičnega Carpinus betulus (gaber) ali Fagus sylvatica (bukev). Oba sta listopadna, pozimi pa se oklepata lepih bronastih listov, ki sta jih razvila jeseni. Videti pozimi vijugasto strukture velike žive meje, kot je ta, ni nič drugega kot lepo.

5. Prednosti in slabosti žive meje pred ograjo

Prednosti žive meje so, da je ta lepa na poglej, nižja pa je tudi njena cena. Živa meja doseže tudi dolgo življenjsko dobo in tako dolgo izpolnjuje svojo vlogo. Nekoliko negativno pa je, da ta potrebuje redno vzdrževanje, kot npr. obrezovanje, gnojenje, pletje, pa tudi to, da nekaj časa traja, preden le-ta zraste do željene velikosti.

Žive meje niso nič novega. Poleg njihovega vizualnega doprinosa smo nedavno začeli ceniti tudi njihov prispevek k trajnosti. Žive meje so bistvenega pomena za prostoživeče živali, tako v mestnih kot v podeželskih okoljih. Skrajni čas je, da se žive meje vrnejo tudi v naša mesta, saj imajo svoje mesto tudi v velikih in majhnih mestnih vrtovih. Ker, ne samo, da zajemajo ogljik, ampak izboljšajo tudi kakovost zraka!

6. Obrezovanje žive meje - cena

Cena za obrezovanje žive meje znaša od 1.4 do 2 €/tm, oz. 0,5 €/m2, v primeru večjih količin (120 m2) pa znaša okvirna cena 0,4 €/m2.