Podstrešne sobice za najrevnejše
Odraščanje v sedemdesetih je imelo številne prednosti, a mansardna stanovanja zagotovo niso bila med njimi. Redko kdo si je v tistih letih želel stanovati »na podstrešju«. V socialističnih blokih, kjer so stanovalci v prostorih pod streho sušili perilo, so vladala stroga nepisana pravila: vsakemu od stanovanj je pripadalo določeno število vrvic za sušenje, ki so jih gospodinje »privatizirale« in varovale kot svojo last.
Lesene kljukice za perilo so praviloma odnašale vsakič s seboj, da le ne bi odromale v sosedin koš s perilom. Bognedaj, da bi katera novinka v bloku obesila perilo na vrvice, ki niso pripadale njej. Lahko je bila srečna, če jo je odnesla zgolj s prijaznim opozorilom in da ni bila deležna kakšnega bolj radikalnega ukrepa prizadete sosede.
V podstrešnih sobicah družinskih hiš pa je vladalo drugačno pravilo: skoraj »zapovedan« je bil les. Lesen parket, lesena stenska obloga, lesena stropna obloga, lesena omara, miza, postelja... Predominacija lesa skratka! Srečni so bili tisti otroci, ki so jim starši namenili les v svetlih tonih, ni pa bilo redko, ko so bili leseni stropi pobarvani s temnimi barvami in so sobico s praviloma premajhnimi okni naredili še temnejšo.
V mansardi je bila poleg otroške in kasneje mladinske sobe pogosto še bolj ali manj obdelana kopalnica, včasih pa tudi kak še povsem neobdelan prostor, ki je čakal na boljše čase in višek cvenka v družinskem proračunu. Razumljivo je, da si ljudje zaradi take podobe podstrešnih prostorov tedaj niso ravno želeli ustvariti stanovanja na podstrešju.
Začelo se je onkraj luže
Precej pred sedemdesetimi pa se je onkraj luže, zlasti v velikih zgradbah New Yorka, v mansardah dogajalo umetniško življenje. Veliki odprti prostori pod strehami so postajali umetniški ateljeji. Slikarji, kiparji, pisatelji in boemi so odkrili potencial mansard in jih povzdignili na višjo raven. S svojimi bivališči, ki so jih opremili na povsem izvirne načine, so pokazali, da je mansarda lahko pravo malo kraljestvo med oblaki. Dokaj hitro se je ta trend preselil tudi v evropske prestolnice, kjer se je zaradi povečanega priseljevanja začel pojavljati problem pomanjkanja primernih prostorov zlasti v središčih mest, ki so veljala za torišče kulturniških gibanj.
Skupaj s pomanjkanjem prostora in odkrivanjem bivalnega potenciala mansard pa so se vedno bolj razvijale in izpopolnjevale tudi rešitve arhitektov in gradbenikov, ki mansard niso več videli zgolj kot neuporabna mesta pod poševnimi stropi, ampak so v njih začeli ustvarjati ekskluzivna bivališča z velikimi okenskimi površinami, stanovanja, polna svetlobe in osupljivih razgledov na speče mesto ali na zvezdnato nebo in krošnje dreves.
Vedno boljše konstrukcijske rešitve, vedno boljši izolacijski materiali, trpežne strehe, odlične rešitve, ki jih ponujajo sodobna strešna okna – vse to so elementi, ki so mansarde postavili v trend. Tisto, kar jih je naredilo popularne, pa je njihova dejanska uporaba in kreativno opremljanje. Mar ni nenavadno, koliko izvirnih rešitev se domislimo ljudje tedaj, ko smo soočeni z omejitvami in spremenjenimi pogoji bivanja!
"Trendovsko" življenje v mansardi
K popularizaciji mansardnih stanovanj so pripomogli tudi mladi pari, ki so si zaradi ekonomskih razlogov svoje prvo skupno bivališče uredili v mansardi v hiši svojih staršev. Tako so mnoge mlade družine dokaj ugodno prišle do svojega gnezdeca, v katerem pa je iz desetletja v desetletje vladalo več udobja, več svetlobe, več toplotne ekonomičnosti in več "trendy" življenjskega sloga.
Ko so se v najvišja nadstropja naselila še duplex stanovanja, praviloma urejena bolj razkošno in ekskluzivno, pa se je življenje pod poševnimi strehami zazdelo privlačno tudi najbolj zahtevnim kupcem.
Mansardna stanovanja že dolgo niso več prostori, ki bi jih stanovalci izbrali zato, ker ne bi imeli druge možnosti. Mansarde so vse bolj cenjene tudi zaradi upoštevanja novih standardov osvetlitve z dnevno svetlobo in spoznanj o tem, kako pomembno je za človeka, da sprejema informacije o spreminjajoči svetlobi tekom dneva.
Svetlobo na tak način zelo učinkovito zaznavamo prav v mansardnih stanovanjih, kjer skozi strešna okna bolje spremljamo spreminjanje naravne svetlobe zaradi gibanja sonca. Najnovejše raziskave kažejo, da je prav to spreminjanje dnevne svetlobe ključno za trden spanec in močan imunski sistem, kar pomeni tudi bolj zdravo bivanje. Morda je prav to glavni razlog, da se v mansardnih stanovanjih počutimo tako prijetno!
vir: Velux Slovenija