1. Izolacija mansarde - nekaj splošnih informacij

1.1 Dobra izolacija podstrešja

Mansarda oz. podstrešje sta prostora, ki našemu domu povečata bivalne površine ali pa delujeta kot funkcionalen prostor za shranjevanje, ki obstoječi kvadraturi stanovanja doda še nekaj koristnih kvadratnih metrov. Razlika med obema pojmoma je majhna, a pomembna. Mansarda je bivalno podstrešje, prilagojeno standardom vsakodnevnega bivalnega ugodja, podstrešje pa je nebivalen prostor, namenjen izključno shranjevanju predmetov, ki jih ne potrebujemo več ali pa vsaj ne vsak dan. Poznamo pohodna in nepohodna podstrešja, pri čemer so nepohodna redkeje uporabljena kot prostor za spravilo, ni pa nujno. Ne glede na to ali gre za mansardo ali podstrešje pa je dobra izolacija ključna. Površina strehe zavzema zelo veliko površino, to pa pomeni tudi zelo veliko površino potencialnih toplotnih izgub, ki nikjer ne mejijo na nič drugega kot zunanji prostor. Toplotne izgube so lahko zaradi tega enormne. V primeru slabe, pretanke ali neustrezno izvedene izolacije se skozi podstrešje mesečno izpuhti 25% celotne energije za ogrevanje.

1.2 Zakaj je dobra izolacija mansarde nujna

Prvi razlog, zakaj morate zagotoviti ustrezno izolacijo mansarde, je zagotavljanje primernega nivoja bivalnega ugodja. Nič ni huje kot spati v mansardi, ki je pozimi hladna ali pa v določenih prostorih zaradi toplotnih mostov sploh ni mogoče vzdrževati konstantne temperature. Dobra izolacija mansarde pa ne omogoča le višjega bivalnega ugodja, pač pa tudi občutno zniža stroške ogrevanja. Če se po izračunih skozi neustrezno izolirano streho izgubi več kot 20% energije za ogrevanje, lahko z ustrezno adaptacijo prihranite precej denarja. Slabo izolirane mansarde oz. podstrešja so nočna mora za trajnostno porabo energije, saj jo je v stavbo treba dovajati veliko več, ker je veliko hitro »izpuhti« iz prostorov. Hiša s takšnim podstrešjem je zato nepotrebna obremenitev za okolje.

1.3 Izolacija podstrešja poleti

V nasprotju s splošnim prepričanjem slaba izolacija podstrešja niso problematična le v zimskih mesecih, pač pa še bolj v poletnih. Podstreha je soncu daleč najbolj izpostavljen element vsake hiše, saj je z njim obsijana ves čas, vsak sončen dan. To pomeni, da se poleti hitro zelo pregreje, temperature pa se v slabo izolirani mansardi povzpnejo tudi do 30 stopinj in več. Izolacija mansarde bo delovala tudi v obratni smeri kot deluje pozimi: po zakonih fizike topel zrak vedno prehaja proti hladnejšemu, zato bo poleti bo upočasnjevala in preprečevala vdor toplega zraka v notranjost.

1.4 Izolacija mansarde in subvencija EKO sklada za 

Ob izpolnjevanju predpisanih pogojev in standardov, ki jih določa EKO sklad, lahko zaprosite za subvencijo izolacije strehe. To pomeni, da se prijavite na razpis za kredit za izolacijo strehe, ki jo ponuja EKO sklad.

1.5 PURES standardi

PURES pravilnik narekuje maksimalno toplotno prehodnost za podstrešje 20 W/m2K. Temu v praksi zadosti 30 cm debeline sloja toplotne izolacije, debelina pa je odvisna predvsem od vrste izolativnega materiala.

2. Izolacija podstrešja in bivalne mansarde

2.1 Izolacija mansarde

Mansarda je bivalno podstrešje. Ta razlika je ključna, saj se mora podstreho v tem primeru izolirati med špirovci. Zaradi tega je izolacija mansarde je nekoliko zahtevnejši postopek kot izolacija nebivalnega podstrešja. Veliko pomembneje je namreč, da se res zagotovi ustrezna klima za udobno bivanje tako poleti kot pozimi. Ena stopinja v prostoru več ali manj je v tem primeru lahko veliko bolj moteča, saj v mansardi bivamo ves čas, na podstrešju pa ne. Idealna temperatura zraka v mansardi je okrog 20 - 21°C poleti in okrog 22°C pozimi, idealna relativna vlažnost zraka pa okrog 50%. Na vlago v prostoru bo spet vplivala izolacija, predvsem pa njena izvedba, zato je temu potrebno posvetiti izdatno pozornost, kar bomo podrobneje pojasnili v nadaljevanju.

2.2 Izolacija podstrešja

Podstrešje je nebivalna površina, ki jo lahko uporabljamo za spravilo predmetov in pohištva, velikokrat pa je nepohodna in na njej razen izjemoma ne shranjujemo ničesar. Ker na podstrešju ne bivamo, zato so lahko temperaturna odstopanja od idealnih, pričakovanih temperatur nekoliko višja. Npr. pozimi je lahko tudi nekaj stopinj hladneje. Pri podstrešjih imamo dve možnosti izolacije. Lahko ga izoliramo tako kot mansardo, torej med špirovci (to pomeni, da bo podstrešje v celoti izolirano), lahko pa izoliramo medetažno ploščo, ki ga ločuje od nižjega nadstropja (v tem primeru podstrešje ne bo izolirano). Slednje je pogosteje pri nepohodnih podstrešjih, ki se ne uporabljajo niti za spravilo. Če podstrešje uporabljamo za spravilo in če želimo, da omogoča fleksibilno uporabo in namembnost v prihodnosti, ga je vsekakor priporočljivo izolirati med špirovci.

3. Vrste izolacije za podstrešje

3.1 Lastnosti različnih izolativnih materialov

Danes poznamo več materialov, primernih za izolacijo, kot smo jih kadar koli prej, vsak pa s seboj prinese določene pluse in minuse. Izbire izolacije najprej pogojujejo naše potrebe oz. namen podstrehe – za kaj se bo mansarda oz. podstrešje uporabljajo. Nato je pomemben podatek strošek, ki smo ga zanjo pripravljeni odšteti, saj so lahko cene med različnimi materiali precejšnje. Nenazadnje pa se izolacije med seboj precej razlikujejo tudi glede na toplotno prevodnost, ekološkost pridelave in možnost reciklaže, gorljivost ...

3.2 Steklena volna

Steklena volna je najpogosteje uporabljena prav za izolacijo podstrešja. Temu je tako predvsem zaradi nizke cene in dobrih lastnosti toplotne prevodnosti. Zaradi gostih in valovitih vlaken je prehod toplote iz notranjosti proti eksterierju blokiran in upočasnjen. Steklena volna je negorljiv material, kar je še posebej pomembno, če gre za izolacijo bivalne podstrehe. Toplotna upornost (R) na 1 cm debeline steklene volne je med 0,9 – 1,5. Material ni vodovpojen, v trgovinah pa je na voljo v rolah, ki se nato polagajo v trakovih. Slabost steklene volne so njena izjemno majhna vlakna, ki so ob vdihavanju zdravju škodljiva, zato je treba uporabljati zaščitno opremo za oči, nos in usta. Prav tako je potrebno nositi rokavice in ustrezna oblačila.

3.2 Kamena volna

Kamena volna je po priljubljenost za izolacijo podstrešja umešča takoj za stekleno. Ta izolacija je običajno iz bazalta. Sestavljajo jo drobna, kamnita vlakna, na voljo pa je v različnih gostotah. Tako kot steklena volna je tudi kamena negorljiva. Toplotna upornost (R) kamene volne se giblje med 1,35 – 1,7 (na 1 cm debeline materiala). Tako kot steklena volna tudi kamena ne vpija vode, je celo vodoodbojna in rezistentna na mikroorganizme, ključna razlika pa je, da je okolju veliko prijaznejša. Cenovno je primerljiva s stekleno, dobavljiva pa ni v rolah, pač pa v ploščah, ki se polagajo ena zraven druge in ena na drugo – odvisno kako debel sloj izolacije želimo.

3.3 EPS/stiropor

EPS ali stiropor sestoji iz polistirena, ki je popolnoma odporen na vlago in vodo ter izjemno obstojen. Njegova največja slabost je njegova neekološkost. Poznamo EPS različnih gostot, ustrezna pa se določi glede na potrebe in zahteve po trdnosti. Gre za izjemno lahek material z zelo dobro toplotno upornostjo, med polaganjem pa za razliko od steklene volne ni nevaren za zdravje. Stiropor odlikuje tudi samougasljivost v primeru požara, kar prepreči njegovo širjenje v druge prostore. Za razliko od splošnega prepričanja je stiropor mogoče 100% reciklirati. Ker je popolnoma odporen na vlago in vodo, se lahko uporablja tudi za izolacijo delov hiše v stiku s terenom, torej temeljev in sten kleti.

3.4 XPS

XPS se za izolacijo podstrešja uporablja nekoliko redkeje, saj je precej drag. Odlikuje ga njegova vrhunska odpornost na vlago in vodo, v čemer prehiteva vse ostale materiale na tržišču. Njegova gosta in tesna struktura mikro celic zagotavlja visoko toplotno upornost, hkrati pa prenese tudi višje tlačne sile. Pogosteje kot za izolacijo podstrešja se ga uporablja za izolacijo ravnih streh.

3.5 Folija iz polietilena

Folije iz polietilena imajo zelo majhno debelino, kar omogoča vgraditev v zelo ozke kotičke prostorov – teh pa je na podstrehi še posebej veliko. Polietilenske folijo tako niso namenjene primarni izolaciji mansarde, pač pa za dopolnitev drugih, primarnih izolacijskih materialov.

3.6 Vpihana celuloza in volna

Zadnja leta sta na tržišču na voljo ekološka materiala, to sta vpihna celuloza in volna. Celuloza je narejena iz recikliranega časopisnega papirja in proti požaru zavarovana s soljo iz bora. Postopek montaže je čisto drugačen kot pri standardnih materialih, zahteva pa več znanja in predpriprave. Izolacija se vpihuje, zato morata biti kritina in medetažna plošča zrakotesni. 

4. Pravilna izolacija podstrešja

4.1 Več metod

Izolacija podstrešja se lahko izvede z več metodami. Ne glede na to katero bomo izbrali, so ključni pravilno izvedeni detajli in stiki med posameznimi sloji. Samo tako bo izolacijo resnično služila svojemu namenu. V nadaljevanju si oglejmo sloje.

4.2 Toplotna izolacija med špirovci

Izolacija podstrešja se najpogosteje izvede med špirovci. Ta izvedba je enostavna. Poleg namestitve izolacije med špirovci je potrebna tudi izolacijski sloj nad špirovci, ki je najpogosteje EPS ali XPS. Za razliko od tega je najpogostejša toplotna izolacija med špirovci kamena ali steklena volna. Debelejši sloj izolacije je običajno tisti med špirovci, s tem pa se posledično izognemo izdatnemu debeljenju strehe, saj je en cel sloj izolacije umeščen med konstrukcijske elemente ostrešja. Slabost tega načina izvedbe je, da špirovcev in konstrukcije ostrešja ne moremo pustiti vidne, saj bi v tem primeru gledali v stekleno volno, kar pa je estetsko zelo moteče in nesmiselno, če pa je izolacijo steklena volna pa zaradi nevarnosti za zdravje celo nepriporočljivo.

Pred namestitvijo med špirovce trakove ali plošče najrej narežemo na dimenzije, ki ustrezajo razmikom med njimi, nato pa jo začnemo pritrjevati na aluminijaste C profile. Za lažjo montažo je priporočljivo, da je izolacija nekaj cm debelejša od višine špirovcev, naj pa ne bo debelejša več kot 5 cm. 

4.3 Izolacija nad špirovci

Ena izmed možnih izvedb je izolacija nad špirovci, to pomeni takoj pod prečnimi letvami strehe (kontra letvami). Ta izvedba je enostavna, izolaciji pa takoj sledi parna zapora. Prednost te izvedbe je, da se lahko špirovce za razliko od prejšnjega načina izvedbe pusti vidne, kar je še posebej očarljivo. Najpogosteje uporabljeni izolaciji za ta način izvedbe sta EPS in XPS.

4.4 Izolacija pod špirovci

Izolacija mansarde se lahko izvede tudi pod špirovci. V tem primeru je nekoliko večji izziv pritrjevanje izolacije, saj se morajo za pritrditev uporabljati daljša sidra.

4.5 Izolacija med in nad špirovci

Mansarda se pogosto izolira na kombiniran način. V tem primeru izolacijo montiramo med špirovce (kameno ali stekleno volno), nato pa nad špirovce še sloj EPS-a ali XPS-a. Tako izolirana streha je brezhibna in energetsko najbolj učinkovita, saj so toplotni mostovi dvakrat onemogočeni.