1. Suhi estrihi – splošne informacije

Estrihi so ključna plast sestave medetažnih in temeljnih plošč. So podlaga tik pod zaključnim tlakom, ki mora biti skrbno izvedena, saj vpliva na vse zgornje in spodnje plasti. Suhi estrihi se od navadnih ali »mokrih« estrihov razlikujejo po postopku izvedbe. Kot pove že ime, gre pri postopku za suha in čista dela, torej se estriha ne vliva na podlago, kakor se dela mokre estrihe. Suhi estrihi so primerni tako za prenove doma kot za novogradnje.

1.1 Iz česa so narejeni suhi estrih?

Suhi estrihi so namesto iz mokrega cementa ali anhidritnih estrihov narejeni iz plošč različnih materialov. Za suhi estrih se največkrat uporabljajo mavčno-vlaknene plošče (gips ali knauf plošče), lahke betonske plošče, lesene plošče ali tudi deske in plošče iz kakšnih drugih, umetnih materialov.

1.2 Debelina suhega estriha

Debelina suhega estriha je odvisna predvsem od vrste plošč, ki jih uporabljamo kot suhi estrih in od obstoječe podlage, na katero se bo suhi estrih polagal. Najtanjše plošče so mavčno-vlaknen z debelino 18-25 mm, najdebelejše plošče pa so tiste in lesenih vlaken z debelino 22-50 mm. Pri izbiri debeline moramo biti pozorni na skupno višino tlaka (skupaj z zaključnim podom), sploh pri prenovah stanovanj. Paziti moramo, da bo tlak nekega nadstropja ali prostora iste končne višine kot obstoječi tlak, saj bomo v nasprotnem primeru dobili nepotrebne in moteče pragove. Končno višino tal je mogoče prilagajati in kontrolirati prav z debelino plošč iz suhega estriha, nato pa tudi z debelino zaključnega tlaka, ki se polaga na suhi estrih.

1.3 Prednosti suhega estriha

Suhi estrih ima kar nekaj prednosti pred klasičnim, mokrim estrihom. Najbolj očitna prednost je seveda suha montaža, kar pomeni, da je estrih pohoden takoj po montaži, saj ni treba čakati, da se zmes posuši. Izvedba takšnih estrihov je zaradi tega hitra, predvsem pa čista. Slednje je zelo pomembno, če estrihe obnavljate le v enem nadstropju ali delu hiše, saj bodo drugi prostori, skozi katere delavci hodijo, ves čas ostali čisti, obnova pa bo končana hitro, zato vas tuji ljudje ne bodo motili dolgo. Suhi estrihi so kompatibilni s talnim gretjem, prednost, na katero ne smemo pozabiti, pa je njihova majhna teža (precej manjša od teže mokrih estrihov), zahvaljujoč kateri predstavljajo minimalno obremenitev obstoječe medetažne plošče. Prav zaradi tega so odlična izbira za starejše objekte z omejeno nosilnostjo. Nenazadnje se lahko za veliko prednost izkaže tudi majhna debelina oz. višina plošč, ki je v določenih situacijah nepogrešljiva rešitev, kako se izogniti nastanku motečih pragov, nastalih zaradi višinskih razlik med obstoječimi in novimi estrihi.

1.4 Slabosti suhih estrihov

Kot vsak material ima tudi suhi estrih nekaj slabosti. Glavna slabost suhih estrihov je, da plošče niso 100% vodotesne, če niso dodatno obdelane, zato se njegova uporaba odsvetuje v prostorih, katerih tla so pogosto obremenjena z vodo, npr. v kopalnici, kuhinji, utilityju. Če bi v teh prostorih kljub vsemu želeli uporabiti suhi estrih, je nujna dodatna hidroizolacija površine in tesnitev stikov z izolacijskim, vodotesnim trakom. Iz istega razloga lahko nastane problem, če neposredno na suhi estrih polagamo elastične talne obloge, kot sta PVC ali linolej, saj je treba te obloge na podlago načeloma pritrditi z lepilom, ki lahko zaide v ne povsem vodotesni suhi estrih. Če se torej odločimo na suhi estrih polagati omenjene materiale, ga moramo predhodno premazati s posebnim zaščitnim premazom, isto pravilo pa velja tudi pri polaganju talne keramike.

2. Suhi estrih – vrste plošč

2.1 Klasične plošče

Klasične plošče so narejene iz mavčnih vlaken in na voljo v različnih debelinah od 10-25 mm. Med seboj se sestavljajo kot sestavljanka, primerne pa so za uporabo v vseh prostorih, kjer tla ne bodo prišla v neposredni stik z vodo, torej predvsem za dnevne in spalne prostore. Klasične plošče suhega estriha namreč niso vodotesne, zato jih ne moremo uporabiti v mokrih in vlažnih prostorih.

2.2 Vodoodporne plošče

Alternativa klasičnim ploščam, ki se lahko uporabi v mokrih prostorih kot sta kuhinja in kopalnica, so vodoodporne oziroma vodotesne plošče iz suhega estriha. Te so dodatno premaze s hidrofobnimi premazi, nato pa oblečene v hidroizolativno folijo. Spoji so med seboj poleg lepila spojeni še s vodotesnim lepilnim trakom, zato da voda resnično ne more prodreti v material.

2.3 Plošče z naklonom

Za izvedbo površin, ki zahtevajo odvajanje vode (npr. tuš kabine) so na voljo plošče z že pripravljenim naklonom (ta je običajno 2 stopinjski). Ker plošč za razliko od zmesi mokrega, cementnega estriha ne moremo prilagajati skladno z zahtevanimi nakloni površin, so plošče z naklonom odlična rešitev.

3. Izvedba suhih estrihov

Kot smo omenili že zgoraj, so suhi estrihi na voljo v obliki plošč. Tako kot mokre tudi suhe polagamo plavajoče, kar pomeni, da se položeni estrih ne dotika sten in ni mehansko pritrjen na obstoječo podlagi, kar pomeni, da ni privit ali prilepljen. S tem zmanjšamo prenos zvoka po konstukciji v nižje nadstropje.

3.1 Nasutje za suhi estrih

Preden se lotimo polaganja suhega estriha, moramo pripraviti ustrezno nasutje. Na voljo imamo več različnih tipov nasutja. Prva možnost je bituperl. Gre za oplemeniteno vulkansko kamnino z zelo dobrimi lastnostmi zvočne in toplotne izolativnosti. Druga možnost je siliperl, material iz neekspandiranega perlita z izrazito grobo granulacijo, ki prav tako nudi zelo dobro zvočno izolacijo. Uporabimo lahko še nivoperl in perlit, ki tako kot drugi materiali nudijo dobro zvočno in toplotno izolacijo in so impregnirani z naravnim voskom. Perlit je ekološki material, nastal iz vulkanske kamnine, ki je zelo porozen, zaradi tega pa posledično lahek. Kot alternativo omenjenim nasutjem pa lahko uporabimo tudi izolacijo, ki pa mora biti kompaktna in trdna. Nasutje ali izolacijo (odvisno pač, ali se odločimo polagati direktno na izolacijo) se polagata neposredno na konstrukcijo, ki je v enodružinskih hišah in stanovanjih največkrat armiranobetonska.

3.2 Izravnalna masa

Ker mora biti podloga, torej nasutje ravna, moramo pred pričetkom polaganja suhega estrih nanjo površino izravnati in pripraviti za polaganje. Za izravnavo do 10 mm načeloma uporabljamo izravnalno maso, za izravnavo do 20 mm pa suho nasutje. Suho nastuje se strdi ob dodatku vode, sušenje pa ne traja dalj kot 24 h, zato je površina hitro pripravljena za nadaljnja dela. Poseben primer izravnave so lesena tla, ki vedno nekoliko nihajo, zato se za lesene stropne oziroma medetažne konstrukcije uporablja posebna vrsta nasutja, ki hkrati izboljša tudi zvočno izolacijo. Treba se je zavedati, da napake v naklonih in neravna površina vodi ne samo do neestetskega in motečega izgleda, pač pa lahko imajo nepravilni padci v prostorih kot je kopalnica izredne posledice, saj začne voda zastajati ali pa ne odteka, kar vodi v poplavo in poškodbe celotne konstrukcije hiše.

3.3 Toplotna ali zvočna izolacija

Če že obnavljamo tla in vanje posegamo vse do estrihov, se splača obnoviti tudi zvočno in toplotno izolacijo, saj bomo te plasti naslednjič obnavljati spet čez desetletja. Če gre za prostor nad neogrevano kletjo ali garažo, je kvalitetna toplotna izolacija praktično nujna. Pri toplotni izolaciji je običajno največji problem višina, saj je ta sloj sestave medetažnih plošč navadno zelo debel (od 10-25 cm). Če zaradi obstoječih višin nimamo prostora za debelo izolacijo iz kamene ali steklene volne, lahko posežemo po tanjših alternativah, kot so plošče puren ali celo vakuumski izolacijski paneli. Slednji so precej dragi, saj gre za tehnologijo, ki se uporablja za izolacijo vesoljskih plovil, a je cena za majhne površine še sprejemljiva, ne bomo pa z njimi izolirali celotne hiše. Če potrebujemo zgolj zvočno izolacijo, saj medetažna plošča meji na ogrevano nadstropje, zadostuje nekaj cm (običajno 5-7 cm) izolacije iz kamene volne, ki je kompatibilna za vgradnjo v suhe estrihe. Za zvočno izolacijo obstaja tudi sistem kamene volne debeline 1-2 cm, ki je že nalepljena na spodnjo stranico plošč iz suhega estriha. Slabša, a včasih edina možna rešitev za zvočno izolacijo pa je tudi granulirana guma Ecoroll. Ob tem velja omeniti, da bomo za zvočno izolacijo najbolje poskrbeli s pravilno plavajočo izvedbo, ki bo preprečila prenos zvoka po konstrukciji.

3.4 Polaganje suhega estriha

Ko smo končno zaključili z izvedbo vseh plasti, ki jih je treba položiti pred suhim estrihom, sledi polaganje plošč suhega estriha. Polaganje se lahko lotimo sami, saj ne zahteva izdatnega znanja ali posebnih pripomočkov in strojev. Talne mavčno-vlaknene plošče suhega estriha imajo stopničaste robove, ki jih med sabo spojimo oziroma zlepimo skupaj kot sestavljanko. Na voljo imamo dve metodi polaganja: polagam lahko enojni sloj plošč, ki morajo biti v tem primeru debele 20-25 mm, lahko pa polagamo dva sloja med seboj zlepljenih plošč debeline 10-12.5 mm. Slednja metoda je zahtevnejša, a je super rešitev za prostore, do katerih je dostop otežen, zato bi bilo v njega zelo težko znositi debelejše in težje plošče. Če suhi estrih polagamo v več slojih, moramo paziti, da vse sloje med seboj resnično dobro zlepimo, da se ne začnejo premikati. Če gradimo kopalnico ali kuhinjo, moramo uporabiti vodoodporen in vodotesen suhi estrih, kjer plošče med sabo zlepimo, nato pa spoje še dodatno zaščitimo z vodotesnim trakom. Na tržišču so na voljo tudi naklonske plošče, ki jih uporabimo za predele tuš kabine, kjer je zahtevan padec zaradi odvajanja vode.

3.5 Priprava estriha na polaganje talne obloge

Najbolje je, da pripravo estriha za polaganje zaključne talne obloge izvede tisti izvajalec, ki bo polagal oblogo, to pa zato, ker se bo on najbolj spoznal na specifične zahteve priprave, obdelave in zaključkov, potrebnih za talno oblogo. Suhi estrih je treba pripraviti tako, da bo ravna in kompatibilna z lepili za talno oblogo, velikokrat pa je potrebno suhi estrih pred tem zaščititi, saj ni vodoodporen in bi lahko lepilo steklo skozi spoje v notranjost. Za suhi estrih ni priporočljivo uporabiti premaza za srednje vpojne obloge. Če bo na suhi estrih položena keramika, potrebujemo še vodotesen premaz, vodotesne trakove na stikih med ploščami in stikih s plošč s stenami ter tesnilne manšete v okolici talnih odtokov.

3.6 Kompatibilnost s talnim gretjem

Danes so stenski radiatorji že praktično zastarela tehnologija, ki se ne vgrajuje v noben moderen objekt več. Stenski radiator ni le moteč element v prostoru, ki ga težko smiselno vkomponiramo v celostno zasnovo, je tudi energetsko potratnejši, prostora pa ne ogreva enakomerno, saj gre za točkovno ogrevalno telo. Za razliko od tega je talno gretje površinsko ogrevalno telo, ki sevalno energijo v prostor oddaja enakomerno in konstantno, zato za svoje delovanje ne potrebuje toliko energije. Pri adaptacijah je včasih naletimo na izziv, kako vgraditi talno gretje, a menjava estrihov ponuja za to odlično priložnost. Suhi estrih z integriranim talnim gretjem je kot nalašč primeren za prenove starejših hiš in stanovanj, saj njegova debelina v povprečju znaša le 20mm. Primer takšnega hibridnega sistema je Variocomp. Gre za plošče, ki imajo v sebi že utore za cevi, narejene iz kakovostnih troslojnih cevi s posebnim rebričenim profilom. Zahvaljujoč tej tehnologiji se maksimalno poveča prenos toplote v prostor. Poleg navedenih osnovnih elementov potrebujemo za sistem talnega gretja še podložne plošče, spojke za pritrditev cevi na mesto, da se ne premikajo ter robne diletacijske trakove. Še ena prednost, ki jo ponuja suhi estrih z integriranim talnim gretjem je majhna teža, manjša od 30 kg/m2. Za polaganje suhih estrihov z integriranim talnim ne potrebujemo posebnih orodij, zato ga lahko položimo sami v lastni režiji. Nekoliko težje pa je talno gretje priklopiti na sistem ogrevanja.

4. Cena za suhi estrih

Suhi estrih je dražji od mokrega cementnega estriha. Cena za suhi estrih z mavčno-vlaknenimi ploščami je okrog 20 EUR/m2, kar je skoraj 100% več, kot bomo odšteli za mokri cementni estrih na m2.