Kdaj potrebujete gradbeno dovoljenje in kdaj ne?

1. Razvrstitev objektov: enostavni, nezahtevni, manj zahtevni in zahtevni objekti

Da bi bolje razumeli pogoje, kdaj je gradbeno dovoljenje potrebno in kdaj ne, si najprej oglejmo način razvrščanja objektov, ki je podlaga za presojo nujnosti pridobitve gradbenega dovoljenja. Objekti se delijo na štiri kategorije: na enostavne, nezahtevne, manj zahtevne in zahtevne. Razvrstitev v posamezno kategorijo je odvisna od zahtevnosti gradnje in možnih vplivov na okolje. Za enostavne objekte gradbeno dovoljenje NI POTREBNO. Za nezahtevne objekte je treba pridobiti t. i. »malo« gradbeno dovoljenje oziroma gradbeno dovoljenje PO SKRAJŠANEM POSTOPKU. To pomeni, da izpolnimo krajši obrazec in ga oddamo na občino. Ne potrebujemo projektne dokumentacije. Za manj zahtevne in zahtevne objekte je gradbeno dovoljenje OBVEZNO.

2. Novogradnje

Za gradnjo novih stanovanjskih objektov je treba pridobiti gradbeno. Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja običajno vključuje pripravo projektne dokumentacije, ki jo pripravi odgovorni projektant. Dokumentacija mora vsebovati tehnično dokumentacijo, ki opisuje načrtovano gradnjo, vključno s statiko, arhitekturnimi načrti, elektroinštalacijami itd. Pristojni občinski organ, pristojen za gradbeno inšpekcijo, pregleda vloženo dokumentacijo in odloči, ali je gradbeno dovoljenje izdano ali zavrnjeno.

3. Nadstreški in nadstrešnice

3.1 Nadstreški

Najprej moramo razčistiti, kakšna je razlika med nadstreškom in nadstrešnico, saj se kriteriji za oba tipa gradnje razlikujeta. Nadstrešek je enakovreden del osrednjega objekta, h kateremu je prizidan, zato je konstrukcijsko povezan z njim. Uporablja se za zaščito pred zunanjimi vplivi. Med nadstreške prištevamo npr. konzolni nadstrešek in nadstrešek na ravni strehi. Gradbeno dovoljenje ni potrebno za nadstreške, manjše od 6 m2. Za nadstreške, ki presegajo to velikost, pa potrebujemo gradbeno dovoljenje, saj se obravnavajo kot prizidava. Če gre za spomeniško zaščiteno stavbo, kjer se varuje fasada objekta, gradbeno dovoljenje potrebujemo v vsakem primeru, tudi za gradnjo nadstreškov, manjših od 6 m2.

3.2 Nadstrešnice

Nadstrešnica je samostoječ objekt, ki ni konstrukcijsko povezan z osrednjim objektom in nima nobene obodne stene. Glavnega objekta se sicer lahko dotika, a z največ dvema stranicama. Če je npr. postavljena v atrij in se glavnega objekta dotika s treh ali več strani, ne gre več za samostojni objekt. Nadstrešnice s tlorisno površino manjšo od 20 m2 in višino nižjo od 6 m, prištevamo k enostavnim objektom, za gradnjo katerih gradbeno dovoljenje ni potrebno. Nadstrešnice s tlorisno površino med 20 m2 in 50 m2, katerih višina ne presega 6 m, uvrščamo med nezahtevne objekte, za katere je treba pridobiti »manjše« gradbeno dovoljenje. Postopek je za nezahtevne objekte zelo preprost, saj lahko dokumentacijo za vlogo za gradbeno dovoljenje izpolnimo kar sami na predpisanih obrazcih.

Primer: Če nameravate zgraditi nadstrešek za parkiranje s tlorisnimi dimenzijami 3.5 x 5 m in višino 4 m, gradbenega dovoljenja ne potrebujete, saj tlorisna površina ne presega 20 m2, višina pa ne 6 m. Če pa želite zgraditi nadstrešek, ki je daljši od 10 m ali širši od 6 m (ne glede na to, koliko je visok), boste morali pridobiti gradbeno dovoljenje.

4. Oporni zidovi

Gradnja opornih zidov je urejena v skladu z 38. členom GZ. Pri gradnji opornih zidov je treba upoštevati stroge tehnične zahteve, predvsem zaradi statičnih zahtev in varnosti. Pridobitev gradbenega dovoljenja omogoča pregled in potrditev ustrezne izvedbe, ki preprečuje morebitne zemeljske plazove ali druge nevarnosti. Gradbeno dovoljenje potrebujemo za gradnjo zidu, ki ima več kot 0,5 m razlike v višini med zgornjo in spodnjo koto terena in znatno vpliva na stabilnost terena.

5. Prebijanje konstrukcijskih zidov

Posegi, ki vključujejo prebijanje nosilnih zidov ali druga konstrukcijska dela na obstoječih stavbah, se urejajo v skladu z 41. členom GZ. Takšni posegi lahko resno vplivajo na nosilnost in stabilnost stavbe, zato je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, da se zagotovi strokovno načrtovanje in izvedba ter preprečijo morebitne nepredvidene posledice. To je še posebej pomembno pri večstanovanjskih zgradbah, kjer lahko porušitev ene nosilne stene ogrozi več stanovanj. 

Primer: Če nameravate prebiti nosilni zid v obstoječi stavbi, na primer med dvema sobama za povečanje prostora, boste morali pridobiti gradbeno dovoljenje zaradi posega v nosilno konstrukcijo objekta.

6. Nadvišanje strehe

Če gre pri nadvišanju strehe za več kot 30 cm – npr. z namenom pridobitve dodatnega bivalnega prostora, je v skladu s 43. členom GZ potrebno gradbeno dovoljenje. Pri takšnih posegih je pomembno upoštevati gradbene standarde, da se zagotovi stabilnost objekta in zadovoljijo potrebne tehnične zahteve. Vsekakor potrebujete statični preračun, saj z nadvišanjem strehe dodatno obtežite obstoječo konstrukcijo. Pri nadvišanju strehe in morebitni izvedbi nove strehe je treba upoštevati lokalne smernice o obliki strehe (ravna, dvokapna ali večkapna streha), ki so predpisane v lokacijski informaciji pristojne občine. 

Izjemne gradbene posege, ki niso izrecno našteti zgoraj, običajno urejajo določbe o prostorskem načrtovanju in gradnji v občinskih prostorskih aktih (OPN). V teh primerih je treba preveriti lokalne predpise in se posvetovati z občinskimi pristojnimi organi.

7. Primeri, ko gradbeno dovoljenje ni potrebno

V zvezi z gradbenimi dovoljenji je seznam izjem, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno, določen z Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1) in Gradbenim zakonom (GZ). Spodaj so navedeni nekateri primeri, kdaj gradbeno dovoljenje ni potrebno, skupaj s strokovnimi informacijami iz zakonika:

8. Gradnja enostavnih objektov

V skladu s 27. členom Gradbenega zakona (GZ) gradnja enostavnih objektov ne zahteva gradbenega dovoljenja, če:

- Njihova tlorisna površina ne presega 20 m² (razen za objekte za shranjevanje kmetijske mehanizacije, ki je omejena na 50 m²),
. Njihova višina ne presega 3,5 m,
- Gradnja ne vpliva na zaščitene kulturne dediščine ali nepremične kulturne dediščine lokalnega pomena,
- Gradnja ne vpliva na območja z omejitvami zaradi varstva okolja ali naravnih vrednot.

Primer: Vrtne lopice, vrtna orodjarna ali manjše koče, ki ne presegajo 20 m² in ima višino pod 3,5 m, ne zahtevajo gradbenega dovoljenja.

9. Vzdrževalni in sanacijski posegi

Sanacijski posegi na objektih, ki so potrebni za ohranjanje njihovega obstoječega stanja ali za odpravo škode, običajno ne zahtevajo gradbenega dovoljenja. Vendar pa je treba upoštevati omejitve glede spremembe namembnosti ali bistvenih značilnosti objekta.

Primer: Zamenjava obstoječih poškodovanih oken ali strešin, popravilo poškodovane fasade, popravilo poškodb zaradi naravne nesreče itd.

10. Manjši infrastrukturni posegi

Za nekatere manjše infrastrukturne posege, ki ne zahtevajo pomembnih gradbenih del in ne vplivajo na okolje, gradbeno dovoljenje ni potrebno. Vendar pa je treba upoštevati lokalne predpise in pogoje glede teh posegov.

Primer: Postavitev manjših drogov za telekomunikacijske napeljave, antenskih stolpov ali drogov za električne napeljave, če izpolnjujejo določene tehnične zahteve in ne vplivajo na okolje.

11. Rušitev predelnih sten

Če želite porušiti nenosilno steno, lahko to storite mirne vesti, ne da bi pridobili gradbeno dovoljenje. Pri nenosilnih oziroma predelnih stenah ni bojazni, da bi ošibile nosilno konstrukcijo in posledično stabilnost objekta, zato gradbeno dovoljenje ni potrebno. 

12. Ograje in škarpe

Gradbenega dovoljenja ne potrebujete za postavitev ograje, nižje od 2 m in za postavitev škarpe, nižje od 0,5 m. 

13. Bazen 

Za bazen s prostornino do 60 m3 gradbeno dovoljenje ni potrebno, saj se takšni bazeni uvrščajo med enostavne objekte. Za bazene nad 60 m3 pa potrebujete gradbeno dovoljenje po skrajšanem postopku, saj se takšni bazeni uvrščajo med nezahtevne objekte. 

Primer: Če želimo zgraditi bazen dimenzij 4 x 8 x 1,5 m, pomeni, da gradbenega dovoljenja ne potrebujemo, saj prostornina bazena ne presega 60 m3. Če gradimo bazen dimenzij 7 x 10 x 1,6 m3, njegova prostornina presega 60 m3, zato je treba pridobiti gradbeno dovoljenje po skrajšanem postopku

Pomembno je vedeti, da se postopki pridobivanja gradbenih dovoljenj in zakonodaja glede gradenj redno spreminjajo, zato je ključno slediti aktualnim predpisom in se posvetovati s strokovnjaki, preden se lotite gradnje ali posegov v prostor.