Zelena streha: cena in plasti zelene strehe

1. Katere prednosti ima zelena streha?

1.1 Zelena streha povrne košček narave

Zelena streha naravi povrne del izgubljene površine, kot že omenjeno v uvodnem delu, poleg tega pa predstavlja tudi estetski element okolja. Prostor, ki se vzpostavi z ravno streho lahko izrabimo, kot dodatno teraso za prosti čas. Zelena streha z rastlinami v prostor vnaša zelenje, ki nas pomirja in zvišuje kakovost našega bivanja. Če živimo v mestu in si obisk zelenih površin privoščimo le redko, je lahko zelena streha dobra alternativa. 

1.2 Zelena streha je toplotno učinkovita

Prav tako pa zelena streha prispeva k dodatni toplotni, kot tudi zvočni izolaciji našega objekta. Zelena streha ugodno vpliva na vzdrževanje prijetnega bivalnega okolja. Pozimi preprečuje izgube toplote, poleti pa prostore pod streho ohlaja. Vsi vemo, kako zadušljivo vroči so lahko podstrešni prostori v poletnih mesecih - a temu ni tako, če streho prekriva plast prsti in rastlin. Zelena streha poleg tega ščiti tudi hidroizolacijo objekta in tako podaljšuje njeno življenjsko dobo.

1.3 Zelena streha absorbira prašne delce

Nenazadnje pa zelene strehe absorbirajo tudi del prašnih delcev iz atmosfere ter na račun zelenih rastlin pripomore k boljši mikroklimi naselja. To je še posebej zaželeno v urbanih okoljih, kjer je prašnih delcev zelo veliko. 

2. Naklon zelene strehe

2.1 Naklon pogojuje vrsto zelene strehe

Naklon nam pogojuje, kakšno rastje bomo lahko zasadili na streho. Če je naklon prestrm, bo meteorna voda ob večjem deževju izpirala plast prsti, zato večje rastline, kot so grmi in okrasne trave, ne pridejo v poštev. V tem primeru bi izpiranje prsti namreč imelo katastrofalne posledice, saj bi rastline pričele odmirati, prst pa bi morali nenehno dodatno nanašati. Če ima streha strm naklon, pridejo v poštev nizke trave, lišaji in mahovi, streho pa je treba opremiti s protizdrsno plastjo, ki preprečuje zdrs zemljine. 

2.1 Intenzivna ali ekstenzivna ozelenitev?

Naklon torej vpliva na tip zelene strehe. Tukaj ločimo med zeleno streho, poraščeno z ekstenzivnim ali intenzivnim rastjem. Od tipa zelene strehe je odvisna tudi debelina prsti. Ekstenzivna ozelenitev predstavlja nizkorastoče rastline, ki potrebujejo manj nege, kot npr. mahove, kaktuse, nekatere grmovnice, manjša zimzelena drevesa. Intenzivna ozelenitev zaradi večje debeline substrata bolj obremeni nosilno konstrukcijo, pa tudi rastline potrebujejo stalno vzdrževanje in zalivanje. Odločimo se lahko tudi za ozelenitev že obstoječe strehe, vendar moramo biti pri tem pazljivi. Brez problema lahko že obstoječo streho ozelenimo z ekstenzivnim rastjem, če pa se odločamo za intenzivni sistem, moramo najprej preveriti statiko objekta. Problem je namreč debelejša plast prsti, ki nanese precej dodatne teže, prav tako so težje rastline. 

Ekstenzivna zelena streha je primerna tudi za strehe s strmimi nakloni. 

Intenzivna zelena streha ni primerna za strehe s strmimi nakloni, pač pa za ravne ali zelo položne. 

3. Katere plasti ima zelena streha?

3.1 Zelena streha in vrsta konstrukcije

Vrsta konstrukcije ne vpliva na odločitev o zeleni strehi. Drugače povedano, zelena streha je primerna za vsak objekt, ne glede na konstrukcijski sistem in material konstrukcijskih elementov. Po navadi zeleno streho izvedemo na armiranobetonski konstrukciji, lahko pa je tudi na konstrukciji iz plinobetona, trapezne pločevine ali lesa. Ne glede na tip konstrukcije pa jo moramo pred začetkom izvedbe zelene strehe predhodno zaščititi. Zelena streha predstavlja dodaten izziv, saj lahko korenine rastlin ob neprimerni zaščiti prodrejo vse do nosilnih elementov in načnejo njihovo statično stabilnost. 

3.2 Naklon zelene strehe

Naklon zelene strehe se ne razlikuje od naklona katere koli druge strehe, je pa res, da na strmih naklonih ni mogoče saditi velike večine rastlinskih vrst. Na strehe s strmim naklonom lahko uporabimo lišaje, mahove in nizko travo, če pa želimo bogato ozelenitev s cvetočimi rastlinami, grmovnicami ali celo nizkimi drevesi, strmi nakloni zaradi odnašanja prsti ne pridejo v poštev. Kot vsaka ravna streha pa tudi ravna zelena streha potrebuje minimalni naklon, s pomočjo katerega odvajamo padavinsko vodo proti odtokom. Naklon lahko izvedemo z naklonskim betonom ali še bolje s pomočjo XPS toplotne izolacije v naklonu (npr. FIBRANxps INCLINE).

3.3 Plasti zelene strehe

Preden se odločamo za izvedbo zelene strehe, moramo razmisliti tudi, kakšen bo njen namen in katere plasti bo vsebovala. Lahko se odločimo za klasično ravno streho ali obrnjeno ravno streho. Razlika med obema je, da je v klasičnem primeru izolacija strehe lažja za izvedbo, obrnjena ravna streha pa zagotavlja večjo trajnost. Odločiti se moramo tudi, ali bo streha pohodna ali bo služila zgolj kot vizualni element. Glede na to je potrebno ustrezno dimenzionirati AB ploščo.

Klasična zelena streha je sestavljena iz naslednjih plasti:

1. Konstrukcija, ki je lahko (kot smo omenili že zgoraj) iz raznolikih materialov in sistemov. Lahko se odločimo za armiranobetonsko, jekleno oz. pločevinasto ali leseno konstrukcijo objekta.

2. Bitumenski premaz, s katerim konstrukcijo zaščitimo pred meteorno vodo in vlago iz ozračja

3. Parna zapora, ki onemogoča prehod vodne pare iz notranjosti objekta v posamezne sloje konstrukcije

4. Toplotna izolacija, ki preprečuje oziroma zmanjšuje prehod toplote iz notranjosti proti zunanjosti ter tako vzdržuje prijetno bivalno okolje tako v zimskih kot tudi poletnih mesecih. Ta mora biti ustrezno debela, saj tako preprečuje toplotne izgube pozimi ter dobitke poleti ter pomaga vzdrževati stalno temperaturo prostorov. Po navadi je debela okrog 30 cm. Potrebno je poudariti, da je prednost zelene strehe tudi ta, da zadnja plast prsti in rastlin prav tako deluje kot toplotna zaščita. Pozimi preprečuje prehod toplote iz notranjosti proti zunanjosti, poleti pa ugodno vpliva na nižanje temperature, zaradi česar so prostori v notranjosti prijetno hladni. 

5. Hidroizolacija, ki toplotno izolacijo ščiti pred vodo in vlago, s tem pa posledično zaščiti tudi vse druge konstrukcijske plasti objekta.

6. Drenaža, preko katere meteorne vode odvajamo in s katerimi preprečimo pretirano zastajanje vode na površini strehe. Delno pa drenažna plast vodo zadržuje, saj jo rastline potrebujejo za svoje delovanje. Po navadi se kot drenažno plast uporabi čepaste folije, ki zadržujejo vodo in varujejo spodnje plasti pred mehanskimi poškodbami.

7. Filter, s katerim prekrijemo spodaj ležečo drenažo in tako preprečimo, da bi se prst začel izpirati

8. Protikoreninska zaščita, ki spodaj leže plasti varuje pred vdorom korenin in posledičnimi morebitnimi mehanskimi poškodbami. Korenine so lahko zelo agresivne, zato lahko na objektu povzročijo ogromno škodo, če protikoreninske zaščite ni oz. je slabo izvedena. 

9. Prst za rastline, ki je odvisna od vrste rastlin, ki jih želimo posaditi. Prst potrebujeta tako intenzivna kot ekstenzivna ozelenitev. Debelina tega sloja je prav tako pogojena z vrsto rastlin, saj imajo nekatere rastline plitke korenine, če pa želimo saditi tudi manjše grmovnice in drevesa, za razrast njihovih korenin potrebujemo globljo plast prsti. Načeloma je ta sloj debel od 5 do 100 cm. 

10. Nato sledi še protizdrsna plast, ki pa je potrebna samo za strehe z naklonom 10° ali več, pri ravnih zelenih strehah pa je ne potrebujemo. Protizdrsna plast skrbi, da se substrat (prst) ob večjih nalivih ne začne pretirano izpirati. 

11. Končno sledi tudi vegetacijska plast, ki predstavlja ekstenzivno ali intenzivno ozelenitev.

4. Zelena streha - cena

Cena zelene klasične ravne strehe se giblje med 25 - 65 €/m2. Cena je seveda odvisna od vrste zelene strehe, saj je bogato ozelenjena streha dražja kot streha, ki jo krasijo lišaji in mahovi. To pa še ni vse. Upoštevati morate tudi stroške, ki se bodo pojavili ob vzdrževanju zelene strehe in ki so neprimerno višji, če je zelena streha ozelenjena zelo bogato.