V nadaljevanju:
1. Vrste streh glede na naklon strehe
Strehe se v glede na naklon v splošnem delijo v tri skupine: ravne strehe, položne strehe in strme strehe. Kot že pove samo ime, je prva skupina streh ravnih in imajo naklon manjši od 5°. V skupino položnih streh spadajo strehe, katerih naklon se giblje med 5 in 30°. V primeru, da pa ima streha večji naklon od 30°, pa jo že uvrščamo v skupino strmih streh.
Opisana delitev je zgolj osnovna, seveda obstaja še mnogo drugih vrst streh glede na število strešin (enokapnica, dvokapnica...). Naklon strehe vpliva tudi na dimenzije samih strešnikov. Tako recimo za ravno streho nujno izberemo kritino v enem oz. čim večjem kosu (dimenzijah), za strmo streho pa so priporočljivi strešniki manjših dimenzij.
2. Katero kritino izbrati za določen naklon strehe?
2.1 Ravne strehe (2-5°)
Pri ravnih strehah je zaradi občutno počasnejšega odtekanja vode, nujna uporaba strešne kritine, ki bo učinkovita zadrževala in odbijala meteorno vodo, da le-ta ne bo prodrla v globlje plasti strešne konstrukcije. Kritina, ki prekriva ravno streho, mora biti sestavljena iz večjega števila posameznih elementov. Pri takih strehah postanejo problematični stiki med elementi, saj na tem mestu meteorna voda zaostaja dalj časa in prihaja do večje možnosti zamakanja. Za minimalni naklon se priporoča pločevinasta kritina - to je lahko trapezna pločevinasta kritina ali valovita pločevina.
2.1.1 Bitumenska kritina
Med zelo pogosto izbiro ravne strehe spada bitumenska kritina (polno navarjeni bitumenski trakovi) z zaključnim kamnitim posipom. Bitumenska kritina je ena izmed redkih vrst kritin, ki je primerna za vse vrste naklonov, zato jo lahko uporabljamo tako za ravne kot tudi strme strehe. Ravne strehe so značilne predvsem za novogradnje in so primerne za območja z manjšim letnim deležem padavin in snega. Razlog seveda tiči v počasnejšem odtekanju meteorne vode in posledično možnem večjem zastajanju vode.
2.1.2 Pločevinasta kritina
Za minimalni naklon se priporoča pločevinasta kritina. Pločevinasta kritina sodi poleg bitumenske za t.i. vsestransko, saj lahko z njo pokrivamo strehe z naklonom 6° in več ter tudi najbolj strme strehe z naklonom do 90°. Kovinska kritina je lahko iz bakrene ali pocinkane pločevine. Izbiramo lahko med popolnoma ravno, trapezno in valovito kovinsko kritino.
2.2 Položne strehe (5-30°)
Za položne strehe, ki imajo naklon večji od 5°, je primerna pločevinasta kritina v enem kosu (v obliki strešnika). Na strehe z naklonom, večjim od 10°, je že možno vgraditi pločevinasto kritino s posipom, strehe z več kot 20° naklonom se lahko prekrijejo z opečnimi strešniki, primeren naklon za uporabo betonskih strešnikov pa je 20-45°. Lahka vlaknocementna kritina oz. vlaknocementne plošče so primerne za naklone od 15° naprej.
2.2.1 Opečna kritina
Najbolj razširjena vrsta opečne kritine na Primorskem je korec, kjer so strehe bolj položne oz. manjšega naklona, v primeru, da se naklon strehe giblje med 30 in 40°, pa se v največji meri uporablja bobrovec in zarezniki. Z bobrovcem se lahko pokrivajo strehe z naklonom največ 60°, potrebno pa je paziti na način polaganja – polaga se jih z dvojnim prekrivanjem kar pomeni, da so strešniki v drugi vrsti podloženi s strešniki v prvi vrsti.
2.2.2 Vlaknocementna kritina
Vlaknocementna kritina je v primerjavi z opečno kritino precej lažja. Vlaknocementne ravne plošče so primerne za strehe, ki imajo naklon večji od 15°, z valovitimi vlaknocementnimi ploščami pa se lahko prekrivajo tudi položnejše strehe, z naklonom vsaj 7°.
2.2.3 Betonska kritina
Optimalni naklon za betonsko kritino je od 20-45°. Slabost betonske kritine je seveda njena velika teža. Strešniki so narejeni iz mešanice cementa, vode in agregata, ki so jim na koncu dodani barvni pigmenti. Prednost betonske kritine je njena velika odpornost proti zmrzali in zelo majhno vpijanje vode, kar zagotavlja trajnost.
2.3 Strme strehe (naklon večji od 30°)
Sorazmerno z večanjem naklona strehe, se zmanjšuje tudi dimenzija samih strešnikov. Strehe s strmim naklonom so značilne predvsem za alpski svet, kjer je skozi vse leto večje število padavin, prednost strmega naklona strehe pa je istočasno tudi uspešno odtajanje in polzenje snega s kritine. Poleg prej omenjenih vrst kritin, spadajo v skupino strmih streh tudi lesene skodle, ki so t.i. zaščitni znak alpskih streh in zato primerne za strehe z velikim naklonom.
2.3.1 Lesene skodle
Kot zapisano že prej, se lesene skodle uporabljajo za strehe z večjimi nakloni med 45 in 60°, minimalni naklon strehe pa mora biti 20°. Lesene skodle veljajo nasploh za močno vrsto kritine, ki zdrži še tako velike obremenitve, kot so recimo večje količine snega. Strešna kritina iz skodel se izdeluje iz lesa iglavcev: macesen, smreka in jelka. Razlog se skriva v večji obstojnosti iglavcev, saj njihov les vsebuje smolo. Macesnov les še vedno velja za najpogosteje uporabljen les za skodle.
Nasvet strokovnjaka iz podjetja BONMARK, d.o.o. Zakaj je pločevinasta kritina prava izbira? Pločevinasta strešna kritina v obliki strešnika je izdelana iz jeklene pločevine, ki je v primerjavi z drugimi materiali najodpornejša. Betonski ali opečni strešniki lahko v primeru večje toče počijo, prav tako se to lahko zgodi s strešniki iz vlakno-cementnih materialov. V kolikor je izdelana iz najkakovostnejšega jekla in naravno obarvanega kamenega posipa, bo imela tudi zelo dolgo življenjsko dobo. Prav zaradi omenjenih razlogov je pločevinasta streha v današnjem času vedno pogostejša izbira ljudi, ki gradijo ali obnavljajo hiše. Omenjate še eno izrazito prednost pločevinaste kritine, in sicer njeno težo. Kako je s tem? Res je, v primerjavi s klasičnimi kritinami, ki tehtajo med 40 in 70 kg na kvadratni meter je kovinska kritina s svojimi 7 kg izredno lahka. Zaradi tega je lahka strešna kritina primerna tudi za ostrešja, ki niso dovolj močna za večje obremenitve. Druga zelo pomembna prednost lahke kritine pa je ta, da je celoten objekt potresno veliko bolj varen, kot bi bil, če bi bilo na strehi kakih 15 ton kritine. Če je streha pretežka, le ta v primeru potresa ne bo mogla slediti hitrim premikom tal in bo zaradi tega hitreje prišlo do razpok v zidovih. |