Vrste kritin glede na naklon strehe

1. Vrste streh glede na naklon strehe

Strehe se v glede na naklon v splošnem delijo v tri skupine: ravne strehe, položne strehe in strme strehe. Kot že pove samo ime, je prva skupina streh ravnih in imajo naklon manjši od 5°. V skupino položnih streh spadajo strehe, katerih naklon se giblje med 5 in 30°. V primeru, da pa ima streha večji naklon od 30°, pa jo že uvrščamo v skupino strmih streh.

Opisana delitev je zgolj osnovna, seveda obstaja še mnogo drugih vrst streh glede na število strešin (enokapnica, dvokapnica...). Naklon strehe vpliva tudi na dimenzije samih strešnikov. Tako recimo za ravno streho nujno izberemo kritino v enem oz. čim večjem kosu (dimenzijah), za strmo streho pa so priporočljivi strešniki manjših dimenzij.

2. Katero kritino izbrati za določen naklon strehe? 

2.1 Ravne strehe (2-5°)

Pri ravnih strehah je zaradi občutno počasnejšega odtekanja vode, nujna uporaba strešne kritine, ki bo učinkovita zadrževala in odbijala meteorno vodo, da le-ta ne bo prodrla v globlje plasti strešne konstrukcije. Kritina, ki prekriva ravno streho, mora biti sestavljena iz večjega števila posameznih elementov. Pri takih strehah postanejo problematični stiki med elementi, saj na tem mestu meteorna voda zaostaja dalj časa in prihaja do večje možnosti zamakanja. Za minimalni naklon se priporoča pločevinasta kritina - to je lahko trapezna pločevinasta kritina ali valovita pločevina.

2.1.1 Bitumenska kritina

Med zelo pogosto izbiro ravne strehe spada bitumenska kritina (polno navarjeni bitumenski trakovi) z zaključnim kamnitim posipom. Bitumenska kritina je ena izmed redkih vrst kritin, ki je primerna za vse vrste naklonov, zato jo lahko uporabljamo tako za ravne kot tudi strme strehe. Ravne strehe so značilne predvsem za novogradnje in so primerne za območja z manjšim letnim deležem padavin in snega. Razlog seveda tiči v počasnejšem odtekanju meteorne vode in posledično možnem večjem zastajanju vode.

2.1.2 Pločevinasta kritina

Za minimalni naklon se priporoča pločevinasta kritina. Pločevinasta kritina sodi poleg bitumenske za t.i. vsestransko, saj lahko z njo pokrivamo strehe z naklonom 6° in več ter tudi najbolj strme strehe z naklonom do 90°. Kovinska kritina je lahko iz bakrene ali pocinkane pločevine. Izbiramo lahko med popolnoma ravno, trapezno in valovito kovinsko kritino.

2.2 Položne strehe (5-30°)

Za položne strehe, ki imajo naklon večji od 5°, je primerna pločevinasta kritina v enem kosu (v obliki strešnika). Na strehe z naklonom, večjim od 10°, je že možno vgraditi pločevinasto kritino s posipom, strehe z več kot 20° naklonom se lahko prekrijejo z opečnimi strešniki, primeren naklon za uporabo betonskih strešnikov pa je 20-45°. Lahka vlaknocementna kritina oz. vlaknocementne plošče so primerne za naklone od 15° naprej.

2.2.1 Opečna kritina

Najbolj razširjena vrsta opečne kritine na Primorskem je korec, kjer so strehe bolj položne oz. manjšega naklona, v primeru, da se naklon strehe giblje med 30 in 40°, pa se v največji meri uporablja bobrovec in zarezniki. Z bobrovcem se lahko pokrivajo strehe z naklonom največ 60°, potrebno pa je paziti na način polaganja – polaga se jih z dvojnim prekrivanjem kar pomeni, da so strešniki v drugi vrsti podloženi s strešniki v prvi vrsti.

2.2.2 Vlaknocementna kritina

Vlaknocementna kritina je v primerjavi z opečno kritino precej lažja. Vlaknocementne ravne plošče so primerne  za strehe, ki imajo naklon večji od 15°, z valovitimi vlaknocementnimi ploščami pa se lahko prekrivajo tudi položnejše strehe, z naklonom vsaj 7°.

2.2.3 Betonska kritina

Optimalni naklon za betonsko kritino je od 20-45°. Slabost betonske kritine je seveda njena velika teža. Strešniki so narejeni iz mešanice cementa, vode in agregata, ki so jim na koncu dodani barvni pigmenti. Prednost betonske kritine je njena velika odpornost proti zmrzali in zelo majhno vpijanje vode, kar zagotavlja trajnost.

2.3 Strme strehe (naklon večji od 30°)

Sorazmerno z večanjem naklona strehe, se zmanjšuje tudi dimenzija samih strešnikov. Strehe s strmim naklonom so značilne predvsem za alpski svet, kjer je skozi vse leto večje število padavin, prednost strmega naklona strehe pa je istočasno tudi uspešno odtajanje in polzenje snega s kritine. Poleg prej omenjenih vrst kritin, spadajo v skupino strmih streh tudi lesene skodle, ki so t.i. zaščitni znak alpskih streh in zato primerne za strehe z velikim naklonom.

2.3.1 Lesene skodle

Kot zapisano že prej, se lesene skodle uporabljajo za strehe z večjimi nakloni med 45 in 60°, minimalni naklon strehe pa mora biti 20°. Lesene skodle veljajo nasploh za močno vrsto kritine, ki zdrži še tako velike obremenitve, kot so recimo večje količine snega. Strešna kritina iz skodel se izdeluje iz lesa iglavcev: macesen, smreka in jelka. Razlog se skriva v večji obstojnosti iglavcev, saj njihov les vsebuje smolo. Macesnov les še vedno velja za najpogosteje uporabljen les za skodle.