Toplotni mostovi v stavbnem ovoju

V tehnični smernici je določeno, da se je treba toplotnim mostovom, ki imajo vrednost linijske toplotne prehodnosti več kot 0,2 W/m2K, izogniti ali pa z računom dokazati, da na tem mestu ne bo prihajalo do kondenzacije vodne pare. V primeru, da je vrednost vseh linijskih toplotnih mostov manjša kot 0,2 W/m2K, se lahko njihov vpliv upošteva na poenostavljen način, in sicer se poveča toplotna prehodnost stavbnega ovoja za 0,06 W/m2K.

Toplotni mostovi v stavbnem ovoju se lahko delijo glede na vzrok nastanka in glede na prevladujočo dimenzijo. Glede na vzrok nastanka poznamo geometrijske, konstrukcijske, konvekcijske in kombinirane toplotne mostove. Glede na prevladujočo dimenzijo pa se toplotni mostovi delijo na točkovne in linijske.

Geometrijski toplotni mostovi se pojavijo na tistem delu stavbnega ovoja, kjer je zunanja površina, preko katere prehaja toplota iz ogrevanega prostora stavbe v zunanjo okolje, večja od notranje. Značilen primer nastanka geometrijskih toplotnih mostov so vogali stavbe. Dejstvo je, da se geometrijskim toplotnim mostovom ne moremo v celoti izogniti. Pomen in vpliv geometrijskih toplotnih mostov se zmanjšamo s čim večjo debelino toplotne izolacije stavbe na zunanji strani.

Konstrukcijski toplotni mostovi nastanejo zaradi spremembe toplotnega upora na stavbnem ovoju. Do spremembe toplotne upora pride zaradi prekinjenega ali predrtega stavbnega ovoja z materialom, ki ima veliko vrednost koeficienta toplotne prevodnosti ali material, ki ni toplotno zaščiten z zunanje in notranje strani. Med materiale z veliko vrednostjo toplotne prevodnosti prištevamo recimo beton in jeklo. Primer nastanka konstrukcijskega (materialnega) toplotnega mostu je medetažna konstrukcija, ki se preko izolirane zunanje stene nadaljuje v neizolirano balkonsko ploščo.

Konvekcijski toplotni mostovi nastanejo na mestih prekinitve ali netesnosti notranje opne stavbnega ovoja, zaradi katerega je omogočen vdor notranjega in navlaženega zraka v konstrukcijo in navzven. Primer nastanka konvekcijskega toplotnega mostu je netesen preklop parne ovire pri topli, poševni strehi.

Kombinirani toplotni mostovi so običajno kombinacija geometrijskih in konstrukcijskih (materialnega) toplotnih mostov. Kot primer kombiniranega toplotnega mostu je slabo izolirana armiranobetonska protipotresna vogalna vez.

Najbolj kritična mesta za nastanek toplotnih mostov je območje temelja zunanje stene, stik medetažne konstrukcije in zunanje stene, stiki zunanjih konstrukcij in križanja z zunanjimi konstrukcijami, zunanji ovoj stavbnega pohištva in preboji zunanjega stavbnega ovoja.

Med vplive in posledice toplotnih mostov prištevamo povečan toplotni tok iz notranjosti ogrevanih prostorov navzven, kar se vidi v slabši toplotni bilanci stavbe in povečani rabi energije za delovanje stavbe, ohladitev površine konstrukcije pod temperaturo rosišča, kar privede do površinske kondenzacije vodne pare in razvoja plesni, madeži na notranjih slojih, ki so posledica povečanega odlaganja prahu, večja temperaturna asimetričnost v prostoru, kar vpliva na slabšo kakovost bivanja in gradbene fizikalno-mehanske poškodbe materialov in konstrukcij, kar privede do nepotrebnih stroškov vzdrževanja.