Termografija

1. Kaj je termografija?

Termografija je nekontaktno merjenje toplotnega sevanja, ki leži v infrardečem delu elektromagnetnega spektra, razložijo v podjetju Duval Inženiring iz Maribora. Za merjenje se uporablja posebna termografska kamera, ki omogoča, da vidimo objekte na osnovi njihove izsevane in reflektirane toplote. Ker je senzor kamere izjemno občutljiv, lahko slika prikaže tudi najmanjše temperaturne razlike.

S pomočjo termo kamere je možno odkriti tudi najmanjše temperaturne razlike.

2. Ugotavljanje toplotnih izgub in vzrokov vlage v stavbah

S termografijo se najpogosteje preverja nepravilnosti v ovoju stavbe t.i. toplotne mostove, zaradi katerih lahko prihaja do precejšnih toplotnih izgub. Zaradi neustrezno hidroizoliranih talnih etaž velikokrat pride do vdora vlage v stene katerega posledica je nastanek trdovratne plesni. Vzrok toplotnih mostov in plesni so tudi nekvaliteno vgrajena okna in zunanja vrata ter nepravilno izvedena fasadna in strešna izolacija. S pomočjo termo kamere lahko odkrijemo tudi okna, ki imajo slabe karakteristike, ki denimo slabo tesnijo in jih je potrebno ponovno nastaviti ali jim zamenjati/izboljšati tesnenje. S termografijo lahko poiščemo morebitno puščanje vode v sistemu talnega ali stenskega gretja ter radiatorskem sistemu. Termografijo se pogosto opravi v procesu celovite energetske sanacije stavbe, saj pokaže na vse poškodbe, ki jih je potrebno odpraviti, da bo po sanaciji stavba energetsko učinkovita.

S termografijo lahko poiščemo morebitno puščanje vode v kateremkoli inštalacijskem sistemu.

3. Ugotavljanje vzrokov za vlažne stene v stanovanjih

Spomočjo termografije, merilnika zračne vlage in merilnika vsebnosti vlage v gradbeni konstrukciji ugotavljamo tudi vzroke za vlažne stene, ki imajo za nastanek nadležno in zdravju zelo škodljivo zidno plesen. Žal se v večini primerov plesen pojavi ob izboljšavi ovoja stavbe (zamenjava oken, izboljšanje fasadne in strešne izolacije). Z izboljšavo postane stavba veliko bolj zrakotesna, izmenjava zraka med stavbo in okolico se tako bistveno zmanjša. Rezultat je bolj vlažen zrak, ki hitreje kondenzira, še posebej na notranjosti zunanjih sten: na robovih in vogalih. V tem primeru je najbolj pogost ukrep izvedba prezračevanja z rekuperacijo, za katero je pogosto možno pridobiti tudi subvencijo Eko sklada, svetujejo v podjetju Duval Inženiring.

Bolj vlažen zrak hitreje kondenzira, še posebej na notranjosti zunanjih sten: na robovih in vogalih.