V nadaljevanju:
1. Kaj vse vpliva na obliko strehe
1.1 Naklon strehe je odvisen od želja naročnika
Prvi vidik, ki vpliva na obliko strehe in ga je treba izpostaviti, so želje naročnika. Slovenski naročnik ima pogosto željo po razgibani, artikulirani strehi. Vendar je pri tem treba poudariti, da razgibana streha ni najbolj primerna izbira. Kot prvo: bolj kot je oblika strehe razgibana, večjo ima površino in večje so toplotne izgube. Prav tako so stiki pri bolj razgibani strehi težavnejši, zato je večja možnost, da bo streha zamakala. Seveda pa večkapna streha ni preveč estetska in se ponavadi ne vklaplja v okolico.
1.2 Vremenski pogoji in naklon strehe
Drugi vidik, ki vpliva na artikuliranost strehe, so prav gotovo vremenski pogoji. Vremenski pogoji na določenih območjih so zgodovinsko narekovali tudi optimalno obliko strehe. Tako je streha alpske arhitekture bolj strma in ima večje napušče, da lahko voda in sneg hitreje odtečeta s strehe. Podobno je oblika strehe na Primorskem bolj položna, predvsem zaradi močnega vetra in manjše količine padavin.
1.3 Naklon strehe pogojuje mikro lokacija
Poleg geografske lege in lokalnega podnebja pa na obliko in naklon strehe vpliva tudi mikro lokacija, saj predvsem v razgibanem goratem območju lahko prihaja do velikih razlik v padavinah, osončenju, vetru idr. na zelo majhnih razdaljah.
2. Naklon strehe in zakonodaja
Ponekod v Sloveniji je naklon strehe zakonsko predpisan. Predpisan je skoraj povsod na Gorenjskem in tudi v drugih višjeležečih hribovitih in gorskih območjih. Naklon strehe je zakonsko predpisan zato, da se ohranja tipična in avtohtona arhitektura podeželja oziroma posameznih geografskih območij. Tako se ohranjajo arhitekturne značilnosti grajene krajine. Podatek o tem, kolikšen mora biti naklon strehe, najdete v lokacijski informaciji, ki jo dobite na upravni enoti.
Če naklon strehe ne bo takšen, kot ga predpisuje OPN in kot ga navaja lokacijska informacija, ne boste dobili gradbenega dovoljenja!
3. Dvokapnica
3.1 Klasična dvokapnica
Najbolj pogosta oblika strehe v Sloveniji je dvokapnica. Ta je lahko klasična ali pa ima prirezane stranice. Dvokapnica se je v našem okolju izoblikovala predvsem zaradi naravnih značilnosti in vremenskih vplivov. Dvokapnica je najpogosteje predpisana streha v Sloveniji, pri čemer se naklon strehe dvokapnice giba med 30 in 50 stopinj.
3.2 Naklon dvokapnice
Dvokapnica z naklonom nad 20 - 30 stopinj velja kot položna streha, medtem ko je dvokapnica z naklonom med 50 in 55 stopinj že zelo strma. Naklon dvokapnice je pomemben zaradi uporabnosti podstrešja. Če želimo, da je podstrešje pod dvokapnico bivalno, potrebujemo ali strm naklon ali visok kolenčni zid. Minimalna uporabna svetla višina je 1.68 m. Nižji deli prostorov, ne veljajo za uporabne in se ne štejejo k uporabni površini objekta.
V nižje dele lahko seveda še vedno postavimo določene kose pohištva, kot so postelja, miza in nizke omare, vendar pa se v teh delih prostora ne moremo normalno gibati.
3.3 Dvokapnica in kolenčni zid
S kolenčnim zidom uravnavamo višino dvokapnice in vplivamo na uporabno površino prostora pod streho. Višji kot je kolenčni zid, višji bo strop v mansardi pod streho. Če ne želimo kolenčnega zidu, moramo zgraditi zelo strmo dvokapnico, idealno z naklonom med 50 in 55 stopinj, vendar pa se je treba zavedati, da bolj strm naklon strehe pomeni precej višjo streho. Skoraj povsod lokacijska informacija določa najvišjo dovoljeno absolutno koto objekta, ki je dvokapnica ne sme preseči, zato moramo natančno preračunati, kako visoka bo najvišja točka strehe glede na naklon.
4. Enokapnica
Vedno bolj pogosta je tudi uporaba enokapnice, ki je smiselna, kadar želimo izkoristiti sončno stran objekta. Če želimo z južnim delom objekta zajeti čim več sončne energije in svetlobe ter zmanjšati toplotne izgube objekta, se po navadi odločimo za izvedbo enokapnice. Enokapnica je smiselna tudi, če imamo vse spalne prostore orientirane na eno stran fasade, na drugi strani pa imamo samo povezovalni hodnik. Sicer pa je treba biti z uporabo enokapnice previden, saj lahko hiša pogosto izpade nekoherentno in oblikovno neprivlačno.
5. Večkapna streha
Večkapnica oziroma večkapna streha je primerna za objekte, ki ne potrebujejo uporabne mansarde oziroma podstrešja. Ker ima štiri stranice, ki se običajno staknejo na sredini, je lahko večkapna streha nekoliko nižja od dvokapne. Takšna vrsta strehe je idealna za objekte z enakomernim, čim bolj kvadratnim tlorisom. Večkapne strehe so bile nekoč zelo popularne, predvsem na staromeščanskih vilah s kvadratnimi tlorisi, danes pa se njihova uporaba opušča.
6. Ravna streha
Vedno bolj pa se uporablja tudi ravna streha. Pri javnih objektih je ta že stalnica, saj je enostavnejša za izvedbo, vedno pogosteje pa se pojavlja tudi pri enodružinskih objektih. Ravna streha je smiselna, če se dobro vklaplja v prostor.: ponavadi v mestnem okolju. Ta oblika ima veliko prednost kadar želimo nadomestiti prostor, ki ga naš objekt zavzame in na strehi urediti zunanjo teraso ali zeleno streho.
Ravna streha je na številnih geografskih območjih Slovenije prepovedana; velikokrat je skladno s predpisi zahtevana dvokapnica ali večkapnica.
Informacije o cenah dobite v kalkulatorju cen.
Za pomoč pri gradnji se obrnite na sistem Mojmojster, pošljite nam povpraševanje ali nam zastavite vprašanje .