Izdelava lesenega ostrešja

1. Primeren les za izdelavo ostrešja

Za izdelavo ostrešij se najpogosteje uporablja smrekov les. V večini primerov gre za masivni les, v določenih primerih, kadar gre za premagovanje večjih razponov ali kadar je zaželjena vidna konstrukcija iz lesa, pa tudi za lepljen les. Ostrešje je možno izdelati tudi iz drugih vrst lesa, denimo iz hrasta ali iz macesna, vendar je cena tega lesa precej višja pojasnijo v podjetju GRADBENIŠTVO BELKO SUVAD PONJEVIĆ S.P. Smrekov les je zaradi svoje vlaknaste strukture zelo primeren in trajen material za izdelavo ostrešja. To dokazujejo številna ostrešja starih meščanskih stavb, ki so zdržala in se odlično ohranila več stoletij. S proučevanjem teh starih lesenih konstrukcij je bilo ugotovljeno, da sta za trajnost zaslužni predvsem odlična kakovost izbranega lesa ter pravilna orientacija lesenih vlaken v konstrukciji. Od slabega lesa, ki ga je npr. napadel lubadar pa, kljub temu, da smo ga obdelali z različnimi kemičnimi sredstvi, ne moremo pričakovati, da bo zdržal več kot 30 let. Za dolgo življenjsko dobo lesa je ključno, da je pravilno posekan, razžagan, posušen in na koncu še pravilno vgrajen. Vlaga v lesu ne sme presegati 18%, v primeru lepljenega lesa pa 12% v posamezni lameli. Kapilarno in nenamensko vlago se rešuje s postopkom ožiganja, ki je star že več stoletij. Tako so zaščiteni tudi slovenski kozolci, stari 200/300 let, ki imajo del, ki je v zemlji zoglenel. Če je les pravilno sušen, je njegovo krčenje in raztezanje minimalno. Konstrukcijo za ostrešje se danes skroji kar v delavnici s CNC stroji, ki zagotavljajo natančnost. Vidne dele lesa se nato poobla zaradi lepšega izgleda, dodatno se les tudi zaščiti z fungicidnimi in insekticidnimi sredstvi zlasti na tistih delih, ki so izpostavljeni vremenskim vplivom. Največji sovražnik lesa pa so zajedalci, ki lahko les uničijo do te mere, da je ostrešje neuporabno in se lahko zruši. Impregnacija z zaščitnimi sredstvi, ki so zdravju neškodljivi, je zato nujna, obenem pa tudi zmanjšuje gorljivost lesa.

2. Pravilno načrtovanje in dimenzioniranje ostrešja

Ostrešje mora biti pravilno dimenzionirano, da bi lahko prenašalo lastno težo, težo snega in pritiske vetra. V povprečju to pomeni, da mora ostrešje prenesti cca 260 kilogramov na kvadratni meter. Glede na to, da so situacije različne pa se zelo hitro zgodi predimenzioniranje, včasih pa tudi pod-dimenzioniranje profilov. Pred začetkom izdelave ali prenove ostrešja je zato potrebno opraviti statično presojo objekta priporočajo v podjetju GRADBENIŠTVO BELKO SUVAD PONJEVIĆ S.P. Pri izračunu se upošteva težo kritine, težo snega in silo vetra na območju kjer objekt stoji. Teža strehe je pozitivna saj ostrešje obremeni navzdol in s tem stabilizira konstrukcijo. Posamezni deli lesene konstrukcije se povezujejo z lesnimi zvezami (čep, spah, utor...) Obtežbe se po leseni konstrukciji prenašajo na zunanje nosilne zidove, pri večjih razponih pa preko dveh podprtih vmesnih leg na notranje nosilne stene oziroma na betonsko stropno ploščo. Projektant si pri izračunu pomaga z visokotehnološkimi programskimi orodji, kljub temu pa so pomembni tudi njegovo znanje in izkušnje.

3. Najpogostejše napake pri izvedbi ostrešja

Posledice slabo izvedenega ostrešja se običajno pokažejo ob močnejših neurjih. V podjetju GRADBENIŠTVO BELKO SUVAD PONJEVIĆ S.P. ugotavljajo, da je ena izmed bolj pogostih napak slaba pritrditev ostrešja, bolj konkretno leg na zidove. Pri hudem neurju nastanejo t.i. srki vetra zaradi katerih lahko streho dobesedno odpihne, še posebej če ima hiša velik napušč.  Veliki napušči imajo namreč veliko površino in ko nanjo veter pritisne od spodaj je sila zelo velika. Zato je pomembno da so napušči in ostali elementi ostrešja primerno sidrani, kar se danes velikokrat zanemarja. Druga pogosta napaka pa je nepravilno oz. nezadostno pritrjena strešna kritina. Težjo kritino veter težje dvigne, a le, če je pravilno položena. Lažjo kritino je potrebno močneje pritrditi in na več mestih. Še posebej je to pomembno pri večjih strešnih panelih, ki jih veter veter zlahka dvigne.