Vrtni rastlinjaki

1. Kdaj se odločiti za vrtni rastlinjak?

Vrtni rastlinjak nam omogoča sveže sadje in zelenjavo skozi vse leto in je dobra nadgradnja zunanjega zelenjavnega vrta. Rastlinjak je prav tako odlična rešitev za gojenje občutljivih rastlin, pridelavo sadik in shranjevanje rastlin pozimi. Če je naš jedilnik pretežno sestavljen iz zelenjave in sadja, nam rastlinjak omogoča precejšen finančni prihranek.

2. Konstrukcija za vrtni rastlinjak

2.1 Loki za rastlinjak

Rastlinjaki so sestavljeni iz jeklene (običajno iz jeklenih pocinkanih cevi) ali lesene konstrukcije, ki jo je treba sidrati v tla. Najpogostejša oblika za vrtni rastlinjak je ločna oblika, torej ima rastlinjak obliko loka. Liku za rastlinjak so najpogosteje prefabricirani aluminijasti ali leseni elementi v obliki loka, ki jih kupite v trgovini. Ločna oblika zagotavlja idealno in najbolj enakomerno osvetljenost in segretost celotnega interierja rastlinjaka. Druga možna oblika je standardna "dvokapnica", ki je primerna predvsem za manjše, domače rastlinjake.

2.2 Folija za rastlinjak

Čez konstrukcijo napnemo debelo polietilensko folijo, ki je UV odporna. Folija je odporna proti rosi, prepušča pa posamezne UV žarke, ki odlično vplivajo na rastline v rastlinjaku. Dražja, vendar veliko odpornejša kritina pa so polikarbonatne plošče. V spodnjem delu rastlinjaka je treba zagotoviti prezračevanje rastlinjaka. Prezračevanje izvajamo s spuščanjem in dviganjem bočnih kril iz polietilenske folije. Pokrivni del rastlinjaka iz folije je potrošni material, ki ga je treba zamenjati na približno 10 let. Nikakor ne smemo pozabiti na vrata, skozi katera vstopamo v rastlinjak. Običajno za rastlinjake uporabljamo drsna vrata.

3. Rastlinjak ima tako prednosti kot slabosti

3.1 Zakaj se odločiti za vrtni rastlinjak?

Velika prednost domačega rastlinjaka je vsekakor sveža, domača zelenjava skozi vse leto. Spomladi nam odlično služi za gojenje sadik, ki jih v toplejših mesecih posadimo na vrt in tako privarčujemo pri nakupu novih. V rastlinjaku lahko prezimi veliko trajnic, ki jim zimovanje v garažah zaradi pomanjkanja svetlobe ne ustreza. Dodatna prednost, ki jo ponuja vrtni rastlinjak, je tudi ta, da gojenje rastlin v rastlinjaku ne zahteva veliko vode in da so rastline varne pred polži, divjadjo, glodavci in drugimi škodljivci.

3.2 Kakšne slabosti ima vrtni rastlinjak?

Rastlinjak terja svoj čas in napor. Treba ga je redno prezračevati. Vrtni rastlinjak zračimo, ko so temperature nad lediščem in v primernih sončnih dneh. Če pri prezračevanju nismo dosledni, se v rastlinjaku začnejo zadrževati rastlinam strupeni plini in vlaga. Vlaga lahko sčasoma povzroči plesen in spodbudi razrast alg, ki pospešijo propadanje rastlinjaka. Nepravilno in neredno zračenje prav tako privede do odmiranja rastlin in zmanjševanje pridelka. Nenazadnje pa je konstrukcijsko trden in obstojen vrtni rastlinjak relativno drag in je nanj treba gledati kot na dolgoročno investicijo. Na vrtu prav tako zasede precej prostora, ki ga ne moremo uporabiti za nič drugega.

Vrtni rastlinjak ni nakup, ki bi ga opravili čez noč, zato o njem dobro premislite.

4. Koliko stane vrtni rastlinjak?