V nadaljevanju:
1. KOORDINACIJA NA GRADBIŠČU
Koordinator za varnost in zdravje pri delu na gradbišču se imenuje v primeru, ko dela na gradbišču opravlja en ali več izvajalcev. Koordinatorja za varnost in zdravje pri delu na gradbišču imenuje naročnik ali nadzornik projekta.
1.1 Naloge koordinatorja za varnost in zdravje pri delu v fazi priprave projekta
Koordinator v fazi priprave projekta usklajuje različnih postavk ali določenih faz del, katere je potrebno izvajati hkrati ali v določenem zaporedju, ko se odloča o arhitektonskih, tehničnih, tehnoloških ali organizacijskih vidikih, Koordinator je zadolžen za usklajevanje časa, potrebnega za dokončanje del ali faz del, izdelave varnostnega načrta, priprave dokumentacije, ki mora ustrezati vsem značilnostim projekta in ki vsebuje ustrezne varnostne in zdravstvene podatke, katere je potrebno upoštevati pri slehernem nadaljnjem delu. Koordinator gradbišča obenem prikaže potrebne stroške za izvajanje skupnih ukrepov za varno in zdravo delo ter svetuje investitorju in ostalim sodelujočim pri vprašanjih, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu.
1.2 Naloge koordinatorja za varnost in zdravje pri delu v fazi izvajanja projekta
V fazi izvajanja projekta koordinator na gradbišču sodeluje pri planiranju posameznih faz dela, medtem ko se odloča o tehničnih ali organizacijskih vidikih, sodeluje pri določanju rokov, potrebnih za varno dokončanje posameznih faz del, ki se izvajajo hkrati ali zaporedno, zagotavlja upoštevanje temeljnih načel Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih s strani delodajalcev in samozaposlenih oseb, zagotavlja ravnanje izvajalcev v skladu z varnostnim načrtom, zagotavlja izdelavo potrebne uskladitve varnostnega načrta in dokumentacije s spremembami na gradbišču, zagotavlja sodelovanje in medsebojno obveščanje izvajalcev del z namenom preprečitve poškodbe ali zdravstvenih okvar pri delu. Koordinator je obenem zadolžen za varno izvajanje delovnih postopkov in usklajevanje načrtovanih aktivnosti, navsezadnje pa zagotavlja, da na gradbišče vstopajo le osebe, ki so tam zaposlene oz. osebe, katere imajo posebno dovoljenje za vstop na gradbišče.
Vse ukrepe, ki niso bili predvideni v varnostnem načrtu in jih je potrebno izvesti za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, mora koordinator zabeležiti v knjigo ukrepov za varno delo. Knjiga ukrepov mora biti na gradbišču v času gradnje ves čas na voljo inšpekciji dela in vsem izvajalcem.
1.3 Prisotnost koordinatorja za varnost in zdravje pri delu na gradbišču
Koordinator gradbišča mora biti prisoten pred pričetkom urejanja gradbišča, ob vsakem pričetku del novega delodajalca in ob pričetku izvajanja vseh posebno nevarnih del. Prisotnost mora koordinator na gradbišču potrditi prav tako z udeležbo na vseh koordinacijskih sestankih in nekajkrat na teden, odvisno od števila delodajalcev in delavcev na gradbišču. V primeru, da je na gradbišču 5-50 delavcev in delodajalcev je potrebna prisotnost koordinatorja minimalno 1x na teden, če je število delavcev in delodajalcev 50-100 je minimalna prisotnost koordinatorja 2x na teden in ob številu 10 delodajalcev in več kot 100 delavcev, mora biti koordinator na gradbišču vsaj 3x tedensko.
2. VARNOSTNI NAČRT
Varnostni načrt spada k projektni dokumentaciji gradnje objektov, ki ga zagotovi naročnik pred pričetkom gradnje objekta. V varnostnem načrtu je natančno prikazano časovno zaporedje vseh aktivnosti na gradbišču, iz katerega je razvidno, kdaj je potrebno biti pozoren na varnost in zdravje delavcev, še posebno ob nevarnih delih, istočasnemu opravljanju večjega števila del in večjemu številu različnih izvajalcev ter delu z nevarnimi snovmi.
2.1 Namen in vsebina varnostnega načrta
S pomočjo varnostnega načrta se določijo pravila zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev na gradbišču. Pravila varnostnega načrta veljajo samo za eno, določeno gradbišče. Poleg tega je obvezno upoštevanje vseh morebitnih dejavnosti v bližini gradbišča. Za varnostni načrt velja, da mora biti dostopen na gradbišču vsem udeležencem procesa gradnje, izdelan pa mora biti na način, da je iz njega točno razvidna urejenost gradbišča. V varnostnem načrtu morajo biti opredeljeni ukrepi pri izvajanju posebno nevarnih del, v primeru morebitnih sprememb na gradbišču, pa je potrebno varnostni načrt dopolniti ali izdelati revizijo le-tega. K vsebini varnostnega načrta spada tudi ocena stroškov ureditve gradbišča in izvajanje skupnih ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.
Vseh nevarnosti seveda ni možno predvideti, zato mora biti na gradbišču še knjiga ukrepov za varno delo, v katero se beležijo vsi dodatni ukrepi, potrebni za varno in zdravo delo, skupaj z izvedbenimi roki.