1. Ogrevanje na biomaso - vse kar morate vedeti

Biomasa je obnovljiv vir energije, ki nastaja pri kurjenju lesa, rastlin in drugih organskih snovi, kot so gnoj ali gospodinjski odpadki. Pri izgorevanju sprošča ogljikov dioksid, vendar bistveno manj kot fosilna goriva. Sistemi ogrevanja na biomaso kurijo lesne pelete, sekance ali drva, da zagotovijo toploto v posamezni sobi ali za pogon kotlov za centralno ogrevanje in toplo vodo. Peč sežiga drva ali pelete za ogrevanje posamezne sobe - in je lahko opremljena s kotlom, ki zagotavlja tudi ogrevanje vode. Kotel kuri hlode, pelete ali sekance in je povezan s sistemom centralnega ogrevanja in tople vode. S pečjo na biomaso lahko prihranimo tudi do 1000 eur na leto v primerjavi z električnim ogrevalnim sistemom ali sistemom na kurilno olje.

1.1 Prednosti ogrevanja na biomaso

Čeprav se cene lesnih goriva precej razlikujejo, so na splošno cenejše od drugih možnosti ogrevanja. 

Eko Sklad spodbuja uporabo sistemov ogrevanja na lesna goriva in zanjo ponuja različne oblike finančne pomoči. 

Ogljikov dioksid, ki se sprosti pri kurjenju lesa, je enak količini, ki je bila absorbirana v mesecih in letih, ko je rastlina rasla. Postopek je trajnosten, dokler nove rastline še naprej rastejo namesto tistih, ki se uporabljajo za gorivo. 

Emisije ogljika, ki jih povzroča gojenje, proizvodnja in prevoz goriva, so znatne, toda dokler gorivo pridobivajo lokalno, so te veliko nižje od emisij fosilnih goriv.

1.2 Izbira ogrevalnega sistema na lesna goriva 

1.2.1  Kotel ali kamin?

Kotli se lahko uporabljajo namesto običajnega plinskega bojlerja za ogrevanje radiatorjev za celo hišo in za ogrevanje tople vode. Posamezne peči (kamini)  se uporabljajo za ogrevanje posamezne sobe, običajno v povezavi z drugimi ogrevalnimi sistemi, lahko pa imajo tudi kotel za oskrbo s toplo vodo. 

1.2.2 Sekanci, peleti ali drva?

Sekanci se uporabljajo za ogrevanje večjih stavb ali skupin hiš. Peleti so veliko enostavnejši za uporabo in veliko bolj nadzorovani kot drva. Kotli na pelete lahko samodejno delujejo podobno kot plinski ali oljni kotli. Večina gorilnikov na pelete in sekance uporablja samodejne podajalnike goriva, ki jih redno polnijo. Peči in kotle na drva je treba ročno polniti kar zahteva precej več dela. Za ogrevanje celotne hiše boste potrebovali veliko drv, vendar so le-ta lahko cenejši od peletov, če imate dobro lokalno oskrbo.

1.2.3  Imate prostor za kotel in rezervoar?

Kotli na drva, pelete ali sekance so večji od enakovrednih plinskih ali kotlov na kurilno olje. Prostor potrebujete tudi za shranjevanje goriva. Ta prostor mora biti nekje kjer je priročno za dostavo in obenem primerno za napajanje kotla. 

1.2.4 Ali imate kam postaviti dimnik?

Potrebovali boste dimovodno cev, ki bo ustrezala predpisom za naprave na drva. To je lahko nova izolirana dimovodna cev iz nerjavečega jekla ali obstoječi dimnik, čeprav dimniki običajno potrebujejo ustrezne obloge, da so varni in zakoniti. 

1.2.5 Ali potrebujete dovoljenje za vgraditev ogrevalnega sistema na biomaso?

Morda ne potrebujete dovoljenja za načrtovanje, vendar morate vedno preveriti. Vsi novi ogrevalni sistemi na lesna goriva morajo biti skladni z gradbenimi predpisi, najboljši način za zagotovitev tega pa je uporaba pooblaščenih ponudnikov in monterjev ogrevalnih sistemov na biomaso. 

1.3 Prihranki 

Prihranki pri emisijah ogljikovega dioksida so znatni, ko kotel na biomaso nadomesti sistem na trdo gorivo (premog). Finančni prihranki so bolj spremenljivi. Če zamenjate starejši sistem ogrevanja na utekočinjeni naftni plin s sistemom za kurjavo lesa, boste na leto lahko prihranili do 500 eur, če pa zamenjate stari električni ogrevalni sistem, bi lahko prihranili okoli 800 eur na leto. Če pa imate trenutno novejši in učinkovitejši sistem, kot je sodoben kondenzacijski kotel na plin ali olje, vas bo kotel na biomaso verjetno stal več kot vaš trenutni sistem.

1.4 Vzdrževanje 

Kotle in peči na biomaso je treba redno čistiti, da odstranite pepel. Količine pepela so na splošno zelo majhne (manj kot en odstotek prostornine goriva), vendar boste vseeno morali izprazniti posodo za pepel v peči ali kotlu na drva. To bo običajno tedensko nikoli pa več kot enkrat na dan. Ognjišče pred vsako uporabo zahteva odstranjevanje pepela. Nekatere naprave, zlasti kotli, imajo samočistilne sisteme, ki zbirajo pepel iz zgorevalne rešetke in cevi izmenjevalnika toplote. Če ni nameščen samodejni mehanizem za čiščenje pepela, bo treba kotel občasno izklopiti, da bo to mogoče narediti ročno. Če pepela ne čistite redno, se bo nabral in škodljivo vplival na pogoje izgorevanja, kar lahko privede do okvare in izklopa kotla. Nekateri kotli imajo mehanizem za stiskanje pepela, ki zmanjša število izpraznitev posode za pepel. Pri samodejnem odstranjevanju pepela in čiščenju izmenjevalnika toplote bosta edina druga zahteva vzdrževanja občasno odstranjevanje pepela in letni pregled vzdrževanja. Če imate peč ali kotel na drva, je treba dimnik in dimovodno cev redno čistiti, da odstranite vse usedline saj in preprečite blokado. Dimnikar to stori, vsaj dvakrat letno, po možnosti pred ogrevalno sezono, da se preveri, ali dimni kanal ni na primer zaprt s ptičjimi gnezdi, in tudi ob koncu kurilne sezone, da se prepreči nalaganje saj v dimniku v obdobju mirovanja.

2. Peleti, lesni briketi, sekanci, drva - cena

Energenti imajo različne cene, ki zavisijo od več faktorjev lastnosti, kakovosti...Potrošnik je lahko hitro zaveden zaradi neustreznih deklaracij in različnih navedb. V Sloveniji med lesnimi gorivi še vedno vodijo drva. Drugo mesto si delijo lesni sekanci in peleti. Proizvajalci ponujajo veliko oblik lesnih goriv, ki se razlikujejo tudi po lastnostih. Ponudba na trgu je bogata in raznolika. Na voljo so drva različnih lesnih vrst, različnih dolžin (od 200 do 1000 mm) ter premerov. Les ima različno vsebnost vode (suh ali vlažen les). Tudi lesne sekance proizvajalci ponujajo v več velikostih oz. različnih stopnjah obdelave. Sekanci so lahko zeleni ali sušeni. Poleg vseh lastnosti, ki smo jih že omenili, so pomembne lastnosti lesnih peletov in briketov tudi, da so ustrezno gosti, mehansko obstojni in koliko pepela vsebujejo.

2.1 Drva - cena

Drva z cca 20 odstotno vsebnostjo vlage,  dolga med 24 in 34 cm, trenutno stanejo 165 evrov za tisoč kil . Ta cena je za cca 3 odstotke dražja kot lani, ko se je kurilna sezona končala. Drva enake velikosti, ki so sveža (imajo vsebnost vlage višjo od 30 odstotkov) trenutno stanejo 161 eur za tisoč kil in se je od lani zvišala za cca 1 odstotek.

2.2 Lesni sekanci - cena

So med vsemi gorivi na biomaso najbolj poceni. Cena lesnih sekancev zavisi od vsebnosti vlage in velikosti delcev. Običajno so manjši in suhi delci dražji, sa je v ceno vštet daljši čas sušenja in mletja.Najbolj prodajana je oblika sekancev z vsebnostjo vlage cca 30 odstotkov in velikosti delcev cca. 3 cm. Za tisoč kil takih sekancev bomo plačali 69 eur. Cena sekancev se je od lani pomladi pocenila za 8 odstotkov, od pretekle jeseni pa kar za 19 odstotkov.   

2.3 Peleti- cena

Peleti pakirani v 15 kilogramskih vrečah stanejo cca 270 €/ tisoč kil. Z nakupom razsutih oz. nepakiranih peletov lahko prihranimo cca 20 eur/tisoč kil. Enako velja za pelete pakirane v t.i. Big Bag. Najboljšo ceno bomo dobili pri neposrednem nakupu od proizvajalca, pri distributerjih pa bodo dražji za cca 17 odstotkov.

2.4 Briketi - cena

Briketi so se od konca prejšne kurilne sezone pocenili za cca 4 odstotke. Za tisoč kil briketov, ki so pakirani v 10 kilogramsko embalažo bomo plačali okoli 230 eur. Lani ob istem času so bili briketi dražji za cca 10 odstotkov. 

3. Ponudniki drv, briketov, pelet in sekancev

Pri izbiri ponudnika lesnih goriv bodite pozorni na kakovost goriva. To zagotavljajo evropski certifikati. Pri drvih pazite, da so drva ustrezno sušena. Nekateri ponudniki v ceno vključijo tudi dostavo goriva.

4. Kako pravilno kuriti peči na drva za največjo toplotno moč?

Les vsebuje dve različni vrsti goriva. Prva je ogljik ali oglje. To je trdna snov v lesu, za katero vidite, da gori. Druga vrsta goriva so gorljivi plini, ki se odvajajo, ko se les segreje. Ko se kos lesa vžge, se začne segrevanje gorljivih plinov in njihov „izpust“ iz lesa. Če ti plini niso zgoreli, izstopijo iz dimnika kot viden dim ali v dimniku tvorijo usedline, ki lahko povzročijo požar v dimniku. Če iz dimnika na drva vidite več kot zelo majhno količino dima, vaša peč onesnažuje zrak z vnetljivimi plini. Polovica razpoložljivega goriva v lesu je lahko v dimu. Torej je treba peč načrtovati in upravljati tako, da zgorita obe "gorivi". Da bi to storili, imajo danes peči na drva več kurišč znotraj kurišča. Prvo ali primarno je na sredini  oziroma na dnu peči. Tu gori trdni ogljik. Območje sekundarnega izgorevanja je na vrhu kurišča, kjer so plini. Kurjenje ogljika je enostavno, kočljiv del pa so plini. Za to potrebujemo toploto in kisik na vrhu kurišča. Sodobne peči imajo zato na vrhu kurišča cevi z luknjami. 

4.1 Pravilen postopek kurjenja

Naložite oziroma ponovno naložite drva v peč. Zanetite ogenj. Pustite zračno krmiljenje 10-30 minut široko odprto. Če je les suh ali je peč že vroča, to ne bo trajalo tako dolgo kot pri hladni peči ali mokrem lesu. Ko se peč segreje, zaprete dotok zraka do konca. Na sodobnih pečeh se nadzor zraka zapre tako, da ne tesni popolnoma, zato ne boste pogasili ognja. Po potrebi lahko malce odprete zračnik. Po 5-10 minutah bi morali videti, kako modri in rdeči plameni plešejo vodoravno na vrhu ognja. To je tisto, kar iščete. Imenuje se sekundarno zgorevanje. Rumeni plameni "kot taborni ogenj" niso tisto, kar si želimo. Če teh sekundarnih plamenov ne dobite, morate spet odpreti zračno krmiljenje za dodatnih 5-10 minut in poskusiti znova. Ko enkrat dosežete takšen plamen, se ne dotikajte več upravljalnih elementov peči. Če potrebujete več toplote, kot jo omogoča nizka nastavitev, čisto malo odprite zračnik. Ko peč doseže sekundarno zgorevanje, dotok zraka nikoli ne sme biti več kot ¼ odprt. Preveč zraka bo dejansko ohladilo notranjo temperaturo in motilo sekundarni cikel izgorevanja. Ta sekundarni cikel je potrebno opraviti vsakič, ko odpremo vrata kamina ali dodamo les. Ugotovljeno je bilo, da način "stare šole" nalaganja par kosov lesa vsakih nekaj ur pri sodobnih pečeh ne deluje dobro. S to metodo lahko dosežete veliko daljši čas gorenja s polno obremenitvijo lesa in veliko več toplote iz lesa. 

4.2 Kurite le suh les

Vsebnost vlage je največji dejavnik pri tem, koliko toplote dobite iz drv. Zaradi mokrega lesa lahko izgubite več kot 50% potencialne toplote.  Drva potrebujejo cca 2-3 leta, da se posušijo, potem ko jih posekajo, razcepijo, zložijo in pokrijejo. Drva se ne začnejo sušiti, dokler niso posekana in razkosana. Drva na ohlapnem kupu se ne posušijo. Pokrijte samo vrh kupa naloženih drv. Bolje je, da na stranice kupa spustite nekaj vode, kot da omejite pretok zraka. Lesa ne zlagajte več kot 2 ali 3 vrste, če je naslonjen na trdno površino kot zid. Potrebuje pretok zraka med vrstami. Drva je potrebno zložite dvignjeno od tal, stare palete so odlična rešitev za to. Veliko dobaviteljev drv nima časa ali naprav za pravilno skladiščenje drv 2 leti. Pošteni vam bodo povedali, kako dolgo so jih sušili. Suhost lesa lahko preverite z merilnikom vlage, ki je naprodaj v večini prodajaln kot so Bauhaus, Obi itd. Vsebnost vlage drv za uporabo v tekoči sezoni naj bo med 15 in 20 odstotkov. Druga možnost je, da drva sami skladiščite nekaj let preden jih uporabite. Idealna situacija, če imate prostor, je 3-letna rotacija. Kupite ga spomladi / poleti kot „zelenega“, da dobite najboljšo ceno, in ga vsako leto zložite tako, da vedno uporabite najstarejši kup.