1. Kaj je masivno pohištvo?

1.1 Zakaj je masivno pohištvo posebno

Ko se odločimo za mizarski izdelek, za pohištveni kos torej, imamo na voljo več možnosti. Najpogosteje je pohištvo izdelano iz iverne plošče, pri čemer so notranji, zaprti in skriti deli oblečeni v »egger« oziroma po slovensko melaminsko folijo, ki jo pogovorno imenujemo tudi »dekor«, vidni deli pa so furnirani s tanko plastjo lesa, zaradi česar ima končni izdelek videz lesenega pohištva. Dražja alternativa iverni plošči so MDF ali mediapan plošče, ki so obstojnejše. Tehnično gledano pa ne ena ne druga izvedba nista zares »leseno pohištvo«, saj so tako iverne plošče kot MDF umetno proizveden material iz ostankov oziroma slabših delov lesa, ki jih zmlete v koščke s tehnološkim postopkom skupaj z umetnimi primesmi stisnejo v plošče. Masivno pohištvo pa je za razliko od takšnega pohištva dejansko iz lesa, kar pomeni, da so vsi deli rezani iz lesenih debel, oblikovani in lepljeni ali kakor koli drugače mehansko spojeni skupaj.

1.2 Masivno pohištvo je popolnoma naravno

Zaradi prej opisanega postopka izdelave je masivno pohištvo najbolj ekološko pohištvo na trgu, ki omogoča 100% reciklažo. Za razliko od nemasivnega pohištva, ki predstavlja veliko večino pohištva, je masivno pohištvo sestavljeno iz dejanskih lesenih elementov, rezanih iz debla, umetne mase, premazi in laki pa so uporabljeni samo za finiširanje izgleda in zaščito pred poškodbami in zunanjimi vplivi. Ti laki, olja in premazi pa so danes večinoma že vsi ekološki in zdravju neškodljivi.

1.3 Masivno pohištvo je tradicionalno pohištvo

Nekoč je bilo vso pohištvo masivno, saj niso imeli strojev, da bi lahko proizvajali stisnjene plošče iz zmesi lesenih in umetnih delcev. Še danes se v restavracijske namene uporabljajo izključno masivni les, prav tako se ključne pohištvene kose v spomeniško zaščitenih hišah opremlja z masivnim pohištvom.

1.4 Prednosti masivnega pohištva

Masivno pohištvo ima status dragocenega in nadstandardnega pohištva s posebno patino. Ker je masivno pohištvo danes redko, bo jedilna miza iz masivnega lesa v vaš dom vnesla poseben čar in okrog sebe ustvarila čudovit ambient, ki bo navduševal tako družinske člane kot obiskovalce. Masivno pohištvo je zelo estetsko in lepo, saj ne gre za imitacijo lesa, pač pa dejanski les. Dobro izvedeno masivno pohištvo je zelo obstojno in se zaradi svoje vrednosti in posebnosti običajno deduje iz generacije v generacijo. Prednost masivnega lesa je tudi dejstvo, da gre za 100% ekološki material, ki ga je mogoče v celoti in reciklirati.

1.5 Slabosti, ki jih ima masivno pohištvo

Poglavitna slabost, ki jo ima masivno pohištvo, je njegova cena, ki izvira iz visoke cene masivnega lesa. Zaradi tega je masivno pohištvo tudi 300% dražje od nemasivnega, sploh pa od industrijsko izdelanega serijskega pohištva. Naslednja slabost je njegova občutljivost naravnega lesa, predvsem občutljivost na reze, udarce in madeže. Masivno pohištvo zato ni primerno za vsako sobo in vsak tip uporabe, pogosteje ga je treba obnavljati, oljiti in lakirati. Če želimo nek pohištveni kos iz masivnega lesa (npr. jedilno mizo) uporabljati vsakdan, jo mora mizar še posebno dobro zaščititi s premazi.

2. Kako se izdela masivno pohištvo?

Masivno pohištvo lahko izdela bolj izkušen mizar, občasno pa lahko kak kos iz masivnega lesa kupimo celo v salonih s pohištvom.

2.1 Primerne vrste lesa za masivno pohištvo

Katero vrsto lesa uporabiti za pohištvo, je odvisno predvsem od njegovega namena uporabe. Glede na namen uporabe in estetske želje bomo izbirali med različnimi mehanskimi, fizikalnimi in vizualnimi lastnostmi. Pri masivnem pohištvu je eden izmed poglavitnih kriterijev izbire izgled in barva lesa, saj bo končen produkt izgledal točno tako, pri čemer je barvni odtenek možno nekoliko regulirati z lakiranjem in oljenjem. Za pohištvo za vsakodnevno uporabo so primerne trdnejše vrste lesa kot so hrast, bukev, jesen, javor, jablana, hruška in češnja, za manj občutljivo pohištvo, ki ne bo rabi tako pogosto, pa tudi mehkejše vrste lesa kot so smreka, jelka, jelša, macesen in bor. Mehkejše vrste lesa niso primerne za mize in delovne površine, saj se na njih zelo hitro poznajo ureznine in udarci.

2.2 Razrez hlodov

Po sekanju drevesa hlode odpeljejo v tovarno, kjer jih obdelajo in narežejo na posamezne kose. Te kose nato kupijo mizarji in v svoji delavnici iz njih naredijo pohištvo.

2.3 Masivno pohištvo v mizarski delavnici

Mizar bo plate lesa razrezal na manjše lesene elemente, ki bodo tvorili pohištvo. Za različne dele pohištva lahko uporabi različne dele ali celo vrste lesa in s tem minimizira končno ceno izdelave. Mizar bo za fronte in druge vidne dele omar, predalnik in komod uporabil najlepše dele lesa, za notranjost predalov in drugih skritih delov pa slabše dele. Vsak element je potrebno tudi dobro zbrusiti, da ne pride do zaskalitve z lesenimi trskami.

2.4 Zaščitni premazi in barvanje

Nato sledi lakiranje ali oljenje, skratka nanos zaščitnih premazov na tiste ploskve posameznih elementov, ki so najbolj izpostavljeni. Masivni les se lahko tudi barva, pri čemer obstajajo popolno prekrivne barve in polprosojne barve, skozi katere se tekstura lesa še vedno vidi, spremeni pa se njegova naravna barva.

2.5 Detajli spajanja elementov

Ko so vsi elementi razrezani, primerno obdelani in zaščiteni, jih mizar sestavi v končni produkt. Če gre za manjši element, npr. stol, ga bo sestavil že v delavnici, večje elemente (omare, posteljo, mize...) pa bo sestavil na mestu vgradnje, torej pri vas doma. Elementi se lahko lepijo ali spojijo z lesenimi mozniki (čepi). Najzahtevnejša, a tudi najlepša in najbolj posebna izvedba detajlov so detajli negativ-pozitiv, kjer se elementi drug z drugim zlepijo kot sestavljanka.

3. Kriteriji izbire lesa za masivno pohištvo

3.1 Tekstura lesa za masivno pohištvo

Izbira lesa je prvi in ključen korak pri oblikovanju masivnega pohištva. Kot smo omenili že zgoraj, je izbira vrste lesa odvisna od namena uporabe, saj različni nameni uporabe zahtevajo različne fizikalne in mehanske lastnosti. Drugi, še bolj ključni kriterij pa je videz lesa. Treba se je zavedati, da imajo različne vrste lesa različni videz, kar strokovno imenujemo tekstura lesa. Tekstura je »vzorec« lesa na gladko obdelani površini. Glede na teksturo, ki določa videz lesa, ločujemo med manj ali bolj pravilno zgradbo in rastjo (npr. zrcalne, progaste teksture, teksture radialnih prerezov...), ločujemo pa tudi med rasnimi anomalijami (ptičje oči, rebraste in ikraste teksture...). Tudi če končni cilj ni gladko obdelana površina lesenih desk, bo končni produkt imel tak videz, kakršna je tekstura lesa, le da bo ta nekoliko manj izrazit.

Teksture se precej razlikujejo glede na vrsto lesa. Smreka je zelo grčasta in ima mnogo nepravilnosti, tropski les je velikokrat zelo progast, javor in jesen imata valovit potek vlaken,  topol in lipa imata praktično nezaznavno in enolično teksturo, eno najbolj enakomernih tekstur pa najdemo pri bukovem in hrastovem lesu.  

3.2 Naravna barva lesa za masivno pohištvo 

Poleg teksture lesa je za končni videz pohištva ključna tudi barva lesa. Različne vrste lesa za masivno pohištvo imajo namreč precej drugačne barve, zato moramo izbrati tisto vrsto, katere barva lesa nam ustreza. Pri tem potrebno vedeti, da je barvni odtenek lesa mogoče še nekoliko spremeniti in prilagoditi z zaščitnimi premazi (lakirnimi in oljnimi premazi), ni pa ga mogoče radikalno spremeniti, razen če ga pobarvamo s prosojnimi barvami. Češnja, hruška in bukev imajo precej rdečkast les, smreka in jelka imata svetel les, ki na svetlobi sčasoma porumeni, javor, breza in topol imajo zelo svetel les, oreh ima sivkast do skoraj črn les, svetlo rjav oz. rjav les pa imajo hrast, kostanj in jesen.

3.3  Sijaj lesa

Sijaj je videz, ki površina dobi zaradi odbijanja svetlobe. Sijaj lesa je odvisen od drevesne vrste, anatomskih značilnosti, fizikalnih in kemičnih lastnosti, obdelave ter prereza. Anatomske značilnosti lesa, kot so velikost anatomskih elementov, delež parenhimskih celic, vsebnost smole in drugih snovi, močno vplivajo na sijaj. Les ima večji sijaj na vzdolžnih prerezih. Na radialnem prerezu lesa so prerezani lesni trakovi po vsej površini. Zaradi značilne anatomske zgradbe imajo lesni trakovi visok sijaj. Radialne prereze drevesnih vrst, ki imajo številne in / ali zelo velike lesne trakove, imenujemo tudi bleščice. Izrazit sijaj na radialnem prerezu imajo npr. javor, bukev, hrast, brest, robinija.

Les nekaterih drevesnih vrst ima neizrazit sijaj, npr. les iglavcev, ali pa ga sploh nima, npr. topolov, hruškov les.

Pomemben vpliv na sijaj lesa ima tudi gladkost obdelave. Skobljane površine se bolj svetijo kot brušene.

Seveda je sijaj lesne površine odvisen tudi od načina površinske obdelave in vrste sredstva, ki smo ga uporabili.

3.4  Barvanje masivnega lesa

Prosojne barve bodo nekoliko zakrile, a še vedno prepuščale teksturo lesa, tako da bo izdelek še vedno dajal vtis pohištva iz masive, precej pa bodo spremenile in ublažile naravno barvo lesa. To je dobra rešitev, če imamo zelo specifične zahteve glede barve naravnega lesa, ki jih sveže rezan les ne ponuja, saj je sveži les vedno bolj rumenkasto-oranžen kot starejši, ki potemni in posivi, dobi patino – s prosojnimi barvami lahko pospešimo oz. poustvarimo proces staranja in sivenja lesa. Barvanje pride v poštev tudi v primerih, ko vrste lesa iz takih in drugačnih razlogov ne moremo izbrati sami, vseeno pa bi želeli točno določen barvni odtenek.

Druga možnost so prekrivne barve, ki popolnoma prekrijejo naravno teksturo lesa in jo poenotijo v monokromno, enotno barvno površino. Ob tem se poraja vprašanje, koliko je tako početje sploh smiselno, saj masivnemu lesu odvzame ves čar.

4. Oblikovanje masivnega pohištva

Masivno pohištvo lahko zasnujete oziroma oblikujete sami, lahko vam ga skladno z vašimi željami oblikuje mizar, najlepše pohištvo pa bo zagotovo oblikoval notranji oblikovalec oziroma arhitekt, ki bo poskrbel tudi za oblikovno dovršene in smiselne detajle. Pri oblikovanju masivnega pohištva so detajli izjemno pomembni, saj bodo odločali o resnični dovršenosti zasnove – slab detajl lahko uniči celotno zasnovo.

5. Pohištveni elementi iz masivnega lesa

Iz masivnega lesa lahko načeloma naredimo karkoli, ni pa za vse elemente isto smiselno, da so iz takega lesa. Masivno pohištvo si največkrat jedilne, pisalne in okrasne mize, postelje, samostoječe omare in komode ter seveda stoli. Manj smiselno je, da iz masivnega lesa izdelamo vgradne omare, saj se razen front lesa sploh ne vidi, iz istega razloga pa je podobno nerazumno iz masive izdelati knjižne police. Iz masivnega lesa lahko izvedemo tudi notranja vrata, vendar pa je taka izvedba sila redka, saj so masivna notranja vrata precej težja od standardne izvedbe z »votlo« oz. kartonasto notranjostjo, zaradi se vrata lahko začnejo posedati. Da bi se temu izognili, potrebujemo specialne pante (spone za pritrditev vrat), ki jih zaradi teže vrat ne moremo vgraditi v katero koli steno... Če vsemu naštetemu prištejemo še ceno, je vso to kompliciranje sila nerazumno in nepotrebno. Zelo lepe in posebne, a danes sila redke pa so ograje in ročaji iz masivnega lesa. V masivi se lahko izvede tudi parket. Tak tlak bogatega in finega videza je izjemno lep, je pa to seveda najdražji parket sploh, ki je precej dražji od standardnih večplastnih parketov, kjer je lesena le zgornja plast parketa.

6. Cena za masivno pohištvo

Masivno pohištvo je 2x - 3x dražje od pohištva iz ivernih plošč ali mediapana. Temu je tako zaradi visoke cene naravnega lesa, ki je edini material masivnega pohištva. Konkretna cena je precej odvisna od vrste pohištva (omara je neprimerno dražja od stola), vrste lesa (smreka je precej cenejša od katalpe...) načina obdelave pohištva (barvano ali nebarvano) in zapletenosti izvedbe (detajli, spoji...). Cene se prav tako močno razlikujejo od mizarja do mizarja, pri čemer je za nek posebno masivno pohištvo nujno izbrati izkušenega in dobrega mizarja, saj bo tak kos z nami celo življenje, najverjetneje pa ga bodo uporabljale tudi prihodnje generacije. Za konec naj povemo še, da je lepo masivno pohištvo, ki je kvalitetno in skrbno izdelano, dobra investicija, saj ga je mogoče za dobro ceno prodati naprej.