1. Polaganje kamna – splošne informacije

1.1 Uporaba naravnega kamna v gradbeništvu

Zadnja let se priljubljenost naravnega kamna ponovno dviguje, interierji s položenim tlakom iz naravnega kamna pa postajajo vse večji hit. Naravni kamen postaja priljubljena izbira tako za stenske kot za talne obloge. Naravni kamen je poleg lesa zagotovo najstarejši gradbeni material. Ker je v naravi dostopen na skoraj vseh geografskih področjih, se je vse do danes obdržal kot pomemben gradbeni material. Visoka gostota in trdota naravnega kamna sta zaslužni za njegovo dolgoživost in možnost uporabe objektov iz kamna še stotine let po gradnji, prav tako pa ostanejo dobro ohranjene tudi talne obloge iz kamna. Objektom, ki so oplemeniteni z naravnim kamnom, se največkrat dvigne vrednost, saj veljajo za luksuzne, nadstandardne.

1.2 Polaganje kamna skozi zgodovino

Včasih je kamen veljal za osnoven gradbeni material, ki se ga je na veliko uporabljajo tako za tlakovanje cest (rimske ceste so dober primer tega) kot za oblaganje notranjih talnih površin. Je pa že nekoč obstajala razlika v vrednosti in imenitnosti posamenih kamnov ter v načinu njihove obdelave. Bogatejši sloji so si tla oblagali z najdražjimi in najbolj cenjenimi kamni, ki so bili vrhunsko in mojstrsko obdelani, nato pa položeni v različne vzorce. Z najboljšim in najlepše obdelanim kamnov so bili obložena tudi tla pomembnejših državnih objektov, palače in seveda cerkve. V baroku se je polaganje kamna še bolj razširila in s kamnom so začeli oblagati vse, tudi stene. Danes velja polaganje kamna za nadstandardno, luksuzno.

1.3 Katere površine obložiti s kamnom?

Danes za polaganje kamna velja pravilo, da je manj več in da je najlepše obložiti le določene, skrbno izbrane površine. Če se tega pravila ne držimo, lahko hitro zaidemo v ekscese in zadušljive interierje, saj je vizualna podoba kamna zelo izrazita in zaznamuje celoten prostor. S kamnom najpogosteje oblagamo talne površine, redkeje pa tudi vertikalne, torej stenske površine. Polaganje kamna na stenske površine je najpogosteje v kopalnicah, talne površine, obložene s kamnom pa lahko srečamo v vseh sobah, ne glede na njihov namen, čeprav so pogostejše v kuhinji, kopalnici ali na hodnikih.

1.4 Prednosti, ki jih ima polaganje kamna

Polaganje kamna ima številne prednosti. Zagotovo največja prednost polaganja kamna je obstojnost kamnite površine, naj bo to talna ali stenska površina. Zaradi izjemne trdnosti naravnega kamna bo talna površina zelo odporna na udarce, reze, praske in druge mehanske poškodbe. Polaganje kamna nepremičnini nekoliko dvigne vrednost, saj gre za nadstandardni material. Kamen je prav tako enostaven za vzdrževanje, saj se madeži vanj načeloma ne vpijajo in jih je mogoče hitro pobrisati z mokro krpo.

1.5 Slabosti polaganja kamna

Osrednja slabost polaganja kamna je zagotovo cena. Že material sam, torej naravni kamen, je eden najdražjih materialov na tržišču, precej pa stane tudi delo. Ker gre za zelo zahteven in dolgotrajen postopek, kamen zelo težko polagamo sami, s tem pa tvegamo slab končni rezultat. Slabost polaganja kamna je njegova občutljivost na določene kemikalije, ki lahko ob nepravilni in nezadostni zaščiti kamnite površine razjedajo občutljivejše vrste kamnin.

2. Vrste kamnin in njihova uporaba

Kamnine delimo v tri osnovne skupine, to so magmatske, metamorfne in sedimentne kamnine. Od skupine kamnin, v katero spada nek specifičen kamen, je odvisna njegova trdota, izgled in odpornost na mehanske in kemične poškodbe, posledično pa torej tudi primernost uporabe. Pred nakupom je sila pomembno, da se pozanimamo o lastnostih posameznih kamnin, ki jih želimo.

2.1 Magmatske kamnine

Najbolj razširjene kamnine so kamnine magmatskega izvora. Te kamnine so nastale s postopkom strjevanja od magme staljenega kamna. Najpogostejše magmatske kamnine, ki so zelo razširjene tudi pri nas, so graniti in porfirji. Granit je zaradi svoje mineralne sestave uporabljen najpogosteje, prav tako pa je tehnično gledano tudi najpomembnejši kamen. Zaradi svoje trdote in barvne raznolikosti, strukture in obstojnosti je primeren za vse notranje in zunanje površine, predvsem tiste z hudimi mehanskimi in vremenskimi obremenitvami. Od slovenskih kamnin magmatskega izvora je najbolj razširjen pohorski tonalit, iz katerega sestoji osrednje Pohorje. V preteklosti so ga imenovali tudi pohorski granit. Je modrikasto-sive barve, njegova homogenost pa je prekinjena z različno širokimi in različno razporejenimi belimi aplitnimi in pegmatitnimi žilami. Druga zelo razširjena vrsta magmatskih kamnin pri nas so porfirji, ki se uporabljajo predvsem za tlakovanje zunanjih površin in cenovno zelo ugodni.

2.2 Sedimentne kamnine

Druga skupina kamnin so kamnine sedimentnega izvora. Te so se nastale z nalaganjem finega materiala in njegovim postopnim preoblikovanja v kamninsko gmoto. V to skupino sodijo breča, peščenjak, apnenec in kreda. Za naštete kamnine so značilni mnogoteri vzorci, v katerih se pogosto znajejo koščki kamenčkov, školjk in celo fosilov. Sedimentne kamnine sodijo med občutljivejše in mehkejše kamnine, ki se po trdoti ne morejo primerjati z npr. granitom. Zaradi svoje razgibanosti in občutljivosti se največkrat uporabljajo za oblaganje notranjih površin in dekoracijo, včasih pa tudi na fasadi, če je ta primerno zaščitena z napuščem.

2.3 Metamorfne kamnine

Tretjo vrsto predstavljajo kamnine metamorfnega izvora. Nastale so s preobrazbo sedimentnih in magmatskih kamnin pod zelo visokim pritiskom in pri izjemno visoki temperaturi. Veljajo za trdnejše od sedimentnih, a manj od magmatskih kamnin. Najbolj poznane magmatske kamnine so marmor, skrilavec in kvarcit. V Sloveniji se skrilavec uporablja za oblogo podpornih zidov, podzidkov, konstrukcijskih stebrov in talnih površin. Marmor je velja za enega najbolj široko uporabljenih materialov, pojavlja pa se v ogromno različnih vrstah, ki svoje ime dobijo po kraju izvora. Zaradi svojega privlačnega in luksuznega videza se uporablja predvsem v interierjih kot kamen za talne in stenske obloge.

3. Postopek polaganja kamna

3.1 Idealni čas za polaganje

Na zunanje površine je kamnite obloge priporočljivo polagati poleti, saj so raztezki takrat največji, noter pa lahko kamen polagamo tudi pozimi, a le če je prostor ogrevan in se temperatura nikoli ne spusti pod 5 stopinj.

3.2 Priprava podlage za polaganje kamna

Pred pričnemo s polaganjem kamna, moramo pripraviti podlago, na katero ga bomo polagali. Če kamen polagamo na zunanjih površinah, moramo pripraviti še izkop, pri čemer je pomembna globina izkopa, ki ne sme presegati 20 cm. Pri zunanjem polaganju mora biti podlaga tudi ustrezno utrjena in izvedena pod rahlim naklonom za odtekanje meteorne vode (2%). Prav tako moramo upoštevati ustrezno število odtočnih elementov odvodnjavanja, med katere sodijo kanalete, jaški, mulde in podobno.

Če kamen polagamo v notranjih prostorih ali na terasah, balkonih, moramo estrih, na katerega bomo plošče polagali, natančno izravnati po celotni površini. Če gre za prostore, kjer je potrebno predvideti odtekanje vode, npr. kopalnice ali terase, je treba podlago pripraviti pod ustreznim naklonom (2%), da bo voda lahko odtekala do žleba oz. odtoka.

3.3 Načrt polaganja

Ko smo izravnali in pripravili površino, sledi polaganje kamnitih plošč. Za polaganje sta nujno čistost in suhost kamna. Pred pričetkom polaganja moramo preračunati in naskicirati, kje bomo začeli polagati, da se kamnita obloga čim lepše izteče. Pri tem moramo upoštevati v se »talne ovire«, ki vplivajo na raster polaganja, npr. odtoki, jaški, stopničke...

3.4 Lepilo za polaganje kamna

Za polaganje običajno uporabljamo debeloslojna lepila. Izbira lepila za kamnite obloge je odvisna od vrste kamnitih oblog, stanja podlage in namembnosti površin (če bo obloga v stiku z vodo, moramo biti še posebej pozorni pri izbiri lepila!). Osrednjega pomena je, da lepilo nudi 100% kontaktno površino obloge in lepila, kar s posebnim dodatkom (plastifikatorjem) omogočajo lepila s povečano plastičnostjo. 100% kontaktna površina zagotavlja, da pol kamnito oblogo ni luknjic brez lepila, kamor bi lahko prodrla voda. Nato je pomembna deformabilnost lepila. Elastični modul raztezanja obloge je namreč drugačen kot elastični modul raztezanja podlage, kar pomeni, da se pri spreminjanju temperature (talno/stensko gretje in hlajenje) podlaga in obloga krčita in raztezata drugače, to pa privede do premikanja in razpokanja kamnite obloge. Sposobnost kompenziranja različnih raztezkov ima elastično lepilo s povečano deformabilnostjo.

3.5 Fugiranje položenih kamnitih plošč

Fugiranje je zadnji korak, ki ga zahteva polaganje kamna. Za fugiranje naravnega kamna je treba izbrati fleksibilno in vodotesno maso, primerno za naravni kamen. Pred izvedbo je potrebno vse fuge ustrezno očistiti, osušiti in preveriti njihovo globino. Na embalaži boste našli podatke o mešanju fugirne mase z vodo. Ko jo zmešate v naveden razmerju, počakajte nekaj minut. Nato lahko začnemo s fugiranjem. Pomembno je, da uporabljamo distančnike, zato da bodo vse fuge čim bolj enakomerne. Pomembno je, da so fuge na koncu 100% zapolnjene.

3.6 Izbira barve fugirne mase

Pri izbiri barve fugirne mase je zaželeno, da je ta čim bolj podobna barvi kamna, razen če namenoma želimo poudariti kontrast med fugirno maso in kamnom. Pozor, fugirna masa se na zraku suši, zato je za končno, realno barvo treba nekoliko počakati. Barve fugirne mase torej ne smemo izbirati, dokler ni suha!

S čiščenjem pričnemo šele takrat, ko se fugirna masa dovolj strdi in tako ne prihaja do izpiranja.

3.7 Oblike in površina ploščic

Naravni kamen je na voljo v naravnih oblikah (npr. skrilavec za podporne zidove in podzidke), a se iz praktičnih razlogov običajno uporablja rezan in primerno obdelan glede na namen uporabe –groba protizdrsna površina, polirana, žgana, štokana, surova in žlebičena površina.

3.8 Dimenzije kamnitih plošč

Dimenzije oblog so različne in so odvisne od vrste kamnine. Običajno so širine ali dolžine med 20 in 60 centimetri, lahko pa so tudi večje. Priporočljivo je, da so dimenzije oblog takšne, da jih lahko en ali dva polagalca brez težav dvigneta.

4. Tehnike polganja kamna

4.1 Plavajoče polaganje kamna

Načeloma ločujemo med tremi tehnikami polaganja kamna. Prvo je plavajoče polaganje kamna ali ti. »floating« postopek, pri katerem na izravnano podlago z gladilko nanesemo tanek sloj lepila in nato na ta še neposušeni sloj z zobato gladilko sloj takoj nanesemo naslednji sloj. Nato položimo oblogo, jo pritisnemo ob tla in z lesenim ali gumijastim kladivom naravnamo na mesto.

4.2 Back-buttering polaganje kamna

Poleg plavajočega poznamo»back-buttering« polaganje kamna. Pri tem postopku lepilo za razliko od prejšnjega nanesemo direktno na ploščo - na hrbtno stran obloge in jo nato položimo na podlago. Ta tehnika je koristna predvsem za oblaganje s kamnitimi oblogami neenakomernih debelin.

4.3 Kombinirana tehnika

Tretji postopek za polaganje kamna je ti. kombinirana tehnika. Pri tej tehniki nanesemo lepilo po principu obeh prej opisanih postopkov – na oblogo in na podlago, nato pa plošče z udarci z lesenim/gumijastim kladivom naravnamo na mesto. Ta postopek se največkrat uporablja za polaganje kamna na zunanjih površinah.

5. Polaganje kamna v lastni režiji

Polaganje kamna velja za bolj zahtevno opravilo, ki ga je najbolje prepustiti strokovnjakom, ki se s tem ukvarjajo že desetletja. Polaganje kamna sestoji iz več korakov, pri čemer sta potrebna tehten razmislek in preveritev kakovosti podlage. Prav tako so za polaganje kamna potrebni specialni stroji, npr. diamantno rezilo za rezanje in prirezovanje kamna, ki ga večina ljudi nima kar spravljenega v garaži, nakup pa se zaradi visoke cene za enkratno polaganje kamna nikakor ne splača. Zato j najbolje je, da polaganje kamna prepustite izkušenim izvajalcem.

6. Cena za polaganje kamna

Cena za polaganje kamna je najbolj odvisna od zahtevnosti terena in gradbenega mojstra, saj se cene med izvajalci precej razlikujejo. Cena za polaganje kamna na že pripravljeno podlago se giblje okrog 15 -20 €/m2, če pa podlaga še ni pripravljena, se strošek dvigne na cca. 25 €/m2. V to ceno pa seveda ni vštet strošek materiala, ki je pri naravnem kamnu precejšnji, je pa močno odvisen od dimenzij in vrste kamnitih oblog.