1. Plesen in vlaga v prostoru – splošne informacije

1.1 Optimalna vlaga v prostoru

Vsak zrak ima v sebi določeno količino vode, ki jo imenujemo vlaga. Za idealno življenje potrebuje človek vlažnost zraka od 40 do 60%. Optimalna relativna vlažnost je torej 50%. Če je vlaga v prostoru prenizka, povzroča sušenje, draženje in posledično celo krvavitve iz nosne sluznice in kože, previsoka vlaga pa vodi do bolezni dihal. 

1.2 Izločanje vlage

Vlago v prostor izločamo že mi sami s svojimi metabolnimi procesi in dihanjem, potenjem, ki postaneta izrazitejša pri fizični telesni aktivnosti. Veliko vlage nastane pri tuširanju, kopanju in kuhanju, sploh če vrelih kuhalnih loncev ne pokrivamo s pokrovkami, izločajo pa jo tudi sobne rastline in mokra oblačila, ki se sušijo. Prevelika količina vlage pa se običajno izloča iz konstrukcije, ki zaradi slabe hidroizolacije zamaka ali v sebi zadržuje vejo količino vlage, ki nato prehaja v prostor. Na vlago v prostoru vpliva tudi vlaga zunanjega zraka, ki je visoka v jeseni, pozimi in zgodaj spomladi, ko je padavin največ. Suh zrak lahko začutimo poleti in v zelo mrzlih, a sončnih zimskih dneh, ko je relativna vlažnost zraka zelo nizka.

1.3 Prostori z višjo vlago

Glede na različno uporabo in namembnost imajo različni prostori različno vlažnost. Najvišja vlaga bo sigurno v kopalnici, kjer se tuširamo, sploh če je kopalnica majhna, brez oken in zaprta z vrati. Na visoko vlago nas v kopalnici opozarjajo že zarošena stekla tuš kabine in ogledala. Višja vlaga bo prav tako v kuhinji, kjer voda zaradi segrevanja pospešeno izhlapeva, in v zimskem vrtu, kjer se nahaja veliko rastlin, ki jih redno zalivamo. V teh prostorih moramo biti še posebej pozorni na ustrezno uravnavanje vlage, ki ga bomo podrobneje opisali v nadaljevanju. Vsekakor jih je treba po vsaki aktivnosti, ki poveča relativno vlažnost prostora, dobro prezračiti.

1.4 Biološke značilnosti stenske plesni

Stenska plesen spada v kategorijo plesni, ki so tiste vrste gliv, ki rastejo v obliki hif (za razliko od kroglastih gliv, ki rastejo kot kvas, in makroskopskih gliv, ki jim rečemo kar gobe). Kolonija plesni, sestavljena iz hif, ki so medsebojno povezani v omrežje, tretiramo kot en organizem, ki ga imenujemo micelij. Stensko plesen delimo na kapilarno in kondenzacijsko. Plesni za hrano tekmujejo z bakterijami, pri čemer mnoge vrste izločajo antibiotične sestavine, ki jih s pridom izkorišča sodobna medicina, druge pa toksine, ki so zdravju škodljivi. Vse plesni potrebujejo za svoj razrast veliko vlage in zaprt prostor. Po ocenah naj bi na svetu obstajalo 250.000 vrst plesni, od katerih je identificiranih 100.000, okrog 100 pa jih najdemo v našem bivalnem okolju.

1.5 Posledice vlage in plesni na konstrukciji

Najhuje, kar se lahko zgodi kateri koli konstrukciji, je vlaga oziroma voda. Vlaga, ki v konstrukcijo zaide zaradi nepravilno ali pomanjkljivo izvedene hidroizolacije ter zaradi nastalih razpok, skozi katere prodre voda, v notranjosti konstrukcije kondenzira, material pa začne propadati. Konstrukcija postane manj nosilna, manj izolativna, v armiranem betonu se prične korozija jeklene armature, lesene konstrukcije začnejo gniti, opeka začne propadati, jeklo pa kljub zaščiti prodi koroziji prav tako počasi propada – v končni fazi sledi popoln propad konstrukcije in porušitev objekta. Vse to močno znižuje varnost in kakovost bivanja ter seveda vrednost nepremičnine.

1.6 Plesen je zdravju škodljiva

Prvi in najbolj očiten vzrok vlage v stanovanju je plesen, ki se najpogosteje se pojavi pozimi. Plesen je zdravju škodljiva in nevarna, zato vpliva na varnost in kvaliteto življenja. Dokazano je, da lahko že zelo majhno število trosov izzove alergično reakcijo, še posebej pa so na plesen občutljivi dojenčki in majhni otroci.  Po ocenah strokovnjakov naj bi bilo kar 5% ljudi alergičnih na stensko plesen.

1.7 Višji stroški ogrevanja

Nenazadnje so posledice vlage tudi nekoliko višji stroški ogrevanja in hlajenja, saj se vlažne konstrukcije segrevajo precej dalj časa, kar je v zimskih mesecih še posebej moteče.

2. Vzroki za nastanek vlage in plesni

2.1 Splošni vzroki

Plesen nastaja v tistih prostorih, kjer se vlažnost zraka dvigne nad 80% in tam konsistentno vztraja dalj časa. Če je torej v hiši npr. 80% relativna vlažnost, se na stenah naredi kondenz že pri temperaturi zidu 15.5°C. Za kondenzacijo zraka, torej nastanek vlage in nato posledično nastanek plesni na steni obstajata dva poglavitna razloga: dolgotrajno previsoka vlažnost v prostoru in hladne stene na notranji strani stanovanja.

2.2 Hiša ne diha

Velika slabost sodobnih hiš, do potankosti zavitih in oblepljenih s toplotno in hidroizolacijo je, da ne dihajo dovolj, posledično pa se vlaga v prostorih le stežka uravnava. Ob tem so dodatno problematična PVC okna, ki so za razliko od lesenih dobesedno neprodušna, zaradi česar ne omogočajo naravno izmenjavo zraka in uravnavanje vlage v prostorih. Da bi omogočili prehajanje in uravnavanje vlage, je nujno redno prezračevanje prostorov, sploh tistih z večjo vlažnostjo. Prezračiti jih moramo takoj po povečanju vlage v prostoru.  

2.3 Toplotni mostovi

Naslednji vzrok za nastanek povečane vlage in posledično plesni v prostorih so hladne površine. Najbolj problematične so točkovne razlike v temperaturi, ki jih povzročajo toplotni mostovi. Toplotni most je po definiciji območje okrnjene izolacije, kjer je prehajanje toplote preveliko. Vzroki za nastanek toplotnih mostov so številni, predvsem jih najdemo na stikih med seboj različnih materialov, pri izvedbi balkonov in teras, kjer se plošča iz notranjosti nadaljuje ven, na fasado(tukaj je za preprečevanje toplotnega mostu nujen Schock element!), ob stiku vertikalne stene s streho, nastanejo pa tudi zaradi nezadostne ali nepravilno vgrajene izolacije, reg med oknom in vrati. Toplotni mostovi so lahko tako produkt slabe projektantske zasnove kot izvedbe, čeprav je pogosteje kriva prav slaba izvedba. Hiša ne bi smela imeti niti enega toplotnega mostu, čemur se še najlažje izognemo s skrbnim načrtovanjem detajlov.

2.4 Neizolirani temelji

Pri starejših hišah so še posebej pogoste izvedbe brez izoliranih temeljev, kar je zelo problematično prav zaradi zgoraj omenjenih toplotnih mostov, v kombinaciji s kapilarnim potegom vlage v višja nadstropja, bo na stenah objekta slej kot prej začela nastajati plesen, zato je najbolje, da temelje primerno saniramo. Danes morajo biti vse temelji, tako točkovni kot pasovni ustrezno izolirani, zato bi lahko do tega prišlo le ob nepravilni izvedbi izolacije temeljev.

2.5 Razpoke

Razpoke v konstrukciji in na zaključnih slojih hiše (fasada, strešna kritina) so izjemno problematične, saj skoznje vdre voda, ki nato kondenzira in prodira vse globlje v konstrukcijo in povzroči njeno postopno propadanje. Konstrukcija izgubi svoje mehanske lastnosti, v zadnji instanci pa hiši grozi porušenje. Les zgnije, jeklena armatura v betonu začne rjaveti, opeka se začne krušiti... V primeru kondenza vode v konstrukciji je plesen pravzaprav še najmanjša stvar, ki vas mora skrbeti, saj je statična stabilnost hiše, če problema ne saniramo čimprej, resnično minimizirana, s tem pa posledično varnost bivanja v takšni hiši.

2.6 Zamakanje vode in vlaga v konstrukciji

Če nismo pravilno vgradili parne zapore oz. je sploh nismo vgradili, če hidroizolacija ni položena po pravilih ali je položena na napačno mesto, lahko pričakujemo velike težave z nabiranjem kondenza, zastajanjem vode in celo prodor vode v stanovanje (predvsem s strehe). Še posebej moramo biti pazljivi pri izvedbi ravnih streh, vdor vode v prostore pa poleg zgoraj opisanih poškodb konstrukcije in plesni poškoduje tekstil in pohištvo, parket... Pri projektiranju moramo natančno določiti detajle in biti pozorni, da si plasti hiše sledijo v pravilnem zaporedju, ki so iz interierja proti eksterierju glasi: zaključni sloj, parna zapora, toplotna izolacija, paroprepustna folija, konstrukcija, hidroizolacija (lahko tudi v dveh plasteh), zaključni sloji...

3. Vrste vlage v prostoru

3.1 Kapilarna vlaga

Kapilarna vlaga predstavlja vlek vlage iz zunanjosti v konstrukcijo. Najpogosteje so vzrok za to meteorne vode, zamakanje in oslabljena hidroizolacija. Potek kapilarnega dviga vlage po konstrukciji je podoben, kot če bi krpo namočili v vodo in opazovali, kako vodo vpijajo tudi drugi deli krpe, ki jih sploh nismo namočili v vodo, voda pa se posledično vzpenja vse višje. Kapilare v konstrukciji, ki vodo dvignejo, so običajno tako majhne, da jih s prostim očesom sploh ne zaznamo, vodo pa lahko dvignejo tudi do 6m visoko. V m3 betonskega zidu se lahko vpije tudi do 450 L vode. Če kapilarne vlage ne saniramo, pride do plesnenja stene in postopnega propadanja konstrukcije.

3.2 Kondenzacijska vlaga

Kondenzacijska vlaga je v praksi pogosta. To je visoka vlaga, ki se v prostoru dolgotrajno  zadržuje kot posledica trajnejše obremenitve. V domu je pogosta okrog banj, tušev in umivalnikov ter med fugami kopalniških ploščic, kjer se voda zadržuje dalj časa. Kondenzacijska vlaga sčasoma vodi v nastanek plesni, ki v majhnih količinah, kakršne srečamo v kopalnici sicer ni zdravju škodljiva, je pa zelo trdovratna in moteča. Pri tem velja pravilo, da kondenzacijska plesen najprej izbruhne na najhladnejših mestih kot posledica toplotnih mostov.

4. Sanacija vlage in plesni

4.1 Sanacija vzroka, ne zgolj posledic

Zavedati se je treba, da sanacija vlage in plesni v prostorih zahteva celostno obravnavo, predvsem pa sanacijo VZROKA nastanka problema, ne zgolj omiljenje in saniranje posledic problema. Četudi bi plesen s sten uspešno odstranila, bi se naslednjo sezono pojavila ponovno in problem ne bi bil rešen.

4.2 Izolacija zidov in temeljev

Ključno je, da se pregleda toplotno prehodnost stavbe in identificira morebitne toplotne mostove. Ko smo našli vse toplotne mostove, sledi njihova sanacija, ki poteka tako, da se identificiranim mestom doda toplotna izolacija, sanira rege in razpoke, ki omogočajo prehajanje toplote ali pa poruši in na novo zgradi balkone in nadstreške brez Schock elementov.

4.3 Injektiranje zidu

Vdor vlage v konstrukcijo in nastanek kondenza v njenih plasteh vodi v nestabilnost konstrukcije. Včasih vlaga v konstrukcijo vdre zaradi razpok, nastalih med potresom, pogosteje pa je vzrok za to slabo utrjen nasip pred pričetkom gradnje, deformacija temelji zaradi neenakomernega posedanja temeljev ali neustreznih velikosti temeljev, izpiranje zemljine izpod temeljev zaradi neustrezno izvedene drenaže, postopno propadanje konstrukcije zaradi vremenskih vplivov in dežja ali celo neustrezno izvedene kanalizacije...

Injektiranje je postopek, s katerim nastale razpoke in luknje zapolnimo in tako ojačamo celotno konstrukcijo stavbe ter preprečimo nadaljevanje vdora vlage v konstrukcijo, torej dosežemo njeno vodotesnost. Za injektiranje se uporabljajo različni materiali, kot so epoksidna smola (predvsem za sanacije betonske konstrukcije), silikonska emulzija, poliuretani, s katerimi rešujemo obsežnejše poškodbe, in cementa injektirna masa za ojačitev kamnitih in kamnito-opečnih zidov. Injektirana masa zaradi hidrofobnih lastnosti deloma popravi tudi problem kapilarne vlažnosti temeljev.

4.4 Ogrevanje prostorov

Napačno ogrevanje prostorov, kjer v naši odsotnosti hišo popolnoma shladimo, nato pa jo hitro spet segrejemo ali kjer veliko prostorov sploh ne ogrevamo, vodi do nastanka pogojev za povečano vlažnost in posledično nastanek plesni. Vlaga za svoj razrast namreč potrebuje hladne prostore, zato se tja širi iz toplih, ogrevanih. Tudi če pozimi ne želite ogrevati vseh prostorov, poskrbite, da bodo segreti vsaj minimalno in da temperatura v njih nikoli ne bo padla pod 5-7 stopinj.

4.5 Prezračevanje prostorov

Prezračevanje vseh prostorov hiše je ključni korak k obvladovanju in sanaciji vlage. Najbolj kritični so prostori z veliko vlage kot sta kuhinja in kopalnica, problem pa so tudi določeni letni časi, ko je padavin veliko, temperature pa so nizke, npr. zima. Najbolj učinkovit način prezračevanja prostorov je ti. »cross ventilation«, kjer odpremo okna na nasprotnih si stranicah fasade, tako da zrak dobesedno potegne skozi celo hišo. S to metodo celo hišo prezračimo zelo hitro in učinkovito, paziti moramo le na loputanje oken in vrat, do katerega običajno pride. Stanovanje moramo zračiti vsak dan, vsaj enkrat na dan za nekaj minut, prostore s povečano relativno vlažnostjo pa še dodatno po potrebi. V kolikor imamo mehansko rekuperacijo (prezračevanje), nam oken ni potrebno odpirati, saj naprave same vzdržujejo optimalno vlažnost.

4.6 Plošče iz kalcijevega silikata

Navadne OSB plošče se ob stiku z vlago napihnejo in propadejo. Plošče iz kalcijevega silikata pa zaradi visoke bazičnosti preprečujejo razrast plesni in hkrati delujejo tudi kot izolacijski material. So hidroskopske, to pomeni, da nase vežejo odvečno vlago v prostoru in so zato dobra rešitev za zmanjševanje in uravnavanje relativne vlažnosti zraka v prostoru.

4.7 Postopek elektroosmoze za kapilarno vlago

To je postopek, ki poteka brez uporabe kakršnih koli kemikalij, njegov cilj pa je obrniti kapilarni tok vode, kar bi posledično povzročilo, da se začne voda pomikati nazaj proti tlom. Elektroosmoza temelji na tehniki pulzne resonančne elektroosmoze, ki se izvaja z napravo, ki ugotovi resonančno frekvenco vlaženega dela zidu, nato pa z električnimi tokovi obrne kapilarni tok vlage. Zahvaljujoč temu procesu se začne kapilarna dejansko pomikati nazaj v tla. Elektroosmoza precej izboljša energetsko učinkovitost stavbe in zmanjša količino vlage v steni. Sistem je ekonomičen in trajen. Gre za odstranjevanje kapilarne vlage brez kemikalij ali drugih strupenih materialov, postopek je okolju in človeku prijazen. Ko naprava doseže polno moč, deluje v izjemnem premeru 32 metrov, kar pomeni, da sistem zadošča več prostorom hkrati, pri manjših objektih pa pokrije celo cel objekt. Če je objekt večji, se na več točk namesti več naprav. Ta sistem je še posebej uporaben tam, kjer večji posegi v stavbo zaradi varstva dediščine niso dovoljeni.

5. Blaženje posledic

5.1 S tem odpravljate le posledice

Kot smo omenili že zgoraj, je edini način za odpravo vlage in plesni v prostoru sanacija vzroka nastanka. Sanacija same plesni ne pomaga še nič, saj se bo ta kaj hitro spet pojavila. Vseeno je dobro vedeti, kaj lahko naredite, da omilite simptome problema v konstrukciji, sploh v času ko čakate na sanacijo vašega doma, ki bo odpravila problem.

5.2 Razvlaževalci zraka

Razvlaževalci zraka so večje električne naprave, ki nase vežejo odvečno vlago v prostoru. Naprava deluje tako, da sama meri in zaznava relativno vlažnost prostora, ki jo nato ob prekoračeni optimalni vrednosti »posrka« vase.

5.3 Vlažilci zraka

Funkcija vlažilcev zraka je ravna obratna od funkcije razvlaževalcev – skrbijo zato, da vlaga v prostoru ni prenizka. To je še posebej moteče v zelo mrzlih, a suhih in sončnih zimskih dneh, ko vlaga v stanovanju pade pod 35%, kar povzroča draženje sluznice dihalnih poti, nosu, oči in kože, v takem okolju pa je sila neprijetno bivati. Vlažilci bodo sami zaznavali količino vlage v zraku in v zrak vsake toliko časa spustili potrebno količino vlage.

5.4 Sredstvo proti plesni

Na tržišču obstaja kup pripravkov in kemikalij za odstranjevanje plesni, načeloma pa vse temeljijo na agresivnih kislinah. Sredstvo pošpricamo na mesto plesni in ga tam pustimo stati nekaj deset minut, nato pa ga s krpo zdrgnemo iz površine. Najbolj agresivna so čistila za čiščenje plesni s tal in fug med kopalniškimi ploščicami, nekoliko manj pa tista za odstranjevanje plesni s stenskih površin. Odstranjevanje plesni z navadno vodo in detergentom ne pride v poštev, saj ne bomo dosegli ničesar. Pozor, teh sredstev ne smete uporabljati v bližini sobnih rastlin in na kovinskih površinah!

5.5 Pleskanje

Pleskanje ne odpravi vzroka nastanka, je pa hitra in preprosta rešitev posledice, ki začasno dvigne kvaliteto bivanja.  Plesnive stene lahko po odstranitvi plesni prepleskamo z apnom, ki deluje antiseptično ali dezinfekcijsko. Na trgu je danes mogoče dobiti celo barve s sredstvom za zatiranje plesni.