Za področje

    Sanacije vlage in plesni

    Kakšna je cena sanacije vlage? Odvisno od vrste poškodb lahko vlago in plesen saniramo na različne načine. Odpravljanje vzrokov vlage je lahko precej drago: injektiranje zidov, izsuševanje, ali sanacija poškodovane konstrukcije so lahko precej dragi. Cena za sistem sušenja vlage, skupaj z izdelavo, dobavo in montažo naprave za elektrofizikalno sušenje vlage znaša 800-2000 EUR/kos.

    Komu zaupati sanacijo vlage? Uporabite obrazec spodaj in pošljite povpraševanje ustreznim in ocenjenim izvajalcem za sanacijo vlage v vaši okolici. Brezplačno in nezavezujoče!

    Pridobite ponudbo:
    Pošlji povpraševanje

    Cena za sistem sušenja vlažnih zidov


    Cena sušenja vlage v zidovih. Cena za sistem sušenja vlage, skupaj z izdelavo, dobavo in montažo naprave za elektrofizikalno sušenje vlage.

    960.00 €/kos

    MINIMALNA CENA
    €/kos

    SREDNJA CENA
    2400.00 €/kos

    NAJVIŠJA CENA
    Želim ponudbo izvajalcev

    Cena: odstranjevanje plesni

    Vlaga v zraku kondenzira na hladnih površinah, kar lahko povzroči rast plesni, ki škoduje zdravju. Zidna plesen se pojavi na površini slabo izoliranih ali neizoliranih zidov in stropov ter na mestih toplotnih mostov. V takšnih prostorih se ne zadržujte in čimprej odstranite plesen. Najtemeljitejša metoda je brisanje plesnivih površin z mokro krpo, dezinfeciranje okuženih površin ter barvanje. Priporočamo uporabo paroprepustnih barv s posebno dodatno zaščito proti plesni. Cena za odstranjevanje plesni je odvisna predvsem od cene fungicida, barve in števila premazov.

    Cena: odstranjevanje plesni
    6 €/m2

    MINIMALNA CENA
    8 €/m2

    SREDNJA CENA
    10 €/m2

    NAJVIŠJA CENA

    Druge cene za - Sanacija vlage

    vaša količina

    enota

    okvirna cena

    vaša cena

    Elektroosmoza - cena

    Elektroosmoza ali strokovneje resonančna elektroosmoza je tehnološka rešitev za sanacijo vlage, ki pospeši osmozo, kar vodi v hitrejše izsuševanje vlage v hiši. Kapilarna vlaga se v objekt preko kapilarnega vleka lahko razširi daleč v globino, predvsem pri kamnu in poroznih materialih. Električna naprava navadno samodejno poišče frekvenco materiala, ki je potrebna za učinkovito izsuševanje in nato z električnimi pulzi obrne kapilarni vlek navzdol, namesto navzgor s spremembo polarizacije. Tako se vlaga sčasoma sama izloči iz objekta.
    Prednost elektroosmoze je, da za sanacijo vlage ni potreben noben gradbeni ali drug fizični objekt. Na trgu obstajajo brezžične in žične različice elektosomostskih naprav.


    kos

    €/kos

    Sanacija vlažnih zidov

    Sanacija vlage v notranjih prostorih. Cena za struganje stenskih opleskov, kjer so vidne poškodbe sten zaradi vlage. Nanos emulzije in sanacijskega hidrostop nanosa, ter kitanje in glajenje.


    m2

    €/m2

    SKUPAJ:
    Pošlji povpraševanje >

    Kako so Vam koristile te informacije?

    Potrebujete ponudbe naših partnerjev za kratkoročni ali dolgoročni kredit?
    Informativni mesečni obrok*
    /mesec


    Znesek kredita
    EUR
    Doba odplačevanja
    let
    Naprej
    Izračun kredita >

    *Informativni mesečni obrok je izključno informativne narave in ne predstavlja ponudbe za sklenitev kredita ali poslovne zaveze družbe Daibau ali bank. Izračun je namenjen informaciji uporabniku o okvirni višini mesečnega obroka za določen znesek stanovanjskega kredita ob določeni dobi odplačevanja. Pri izračunu mesečnega obroka je uporabljena zgolj informativna fiksna obrestna mera 3,6%. Za točen izračun in ponudbo je potrebno pridobiti ponudbe bank.

    Plesen in vlaga v prostoru - vse kar morate vedeti

    1. Plesen in vlaga v prostoru – splošne informacije

    1.1 Optimalna vlaga v prostoru

    Vsak zrak ima v sebi določeno količino vode, ki jo imenujemo vlaga. Za idealno življenje potrebuje človek vlažnost zraka od 40 do 60%. Optimalna relativna vlažnost je torej 50%. Če je vlaga v prostoru prenizka, povzroča sušenje, draženje in posledično celo krvavitve iz nosne sluznice in kože, previsoka vlaga pa vodi do bolezni dihal. 

    Vlaga v prostoru
    Zavedati se je treba, da sanacija vlage in plesni v prostorih zahteva celostno obrvanavo in ne zgolj blaženje posledic.

    1.2 Izločanje vlage

    Vlago v prostor izločamo že mi sami s svojimi metabolnimi procesi in dihanjem, potenjem, ki postaneta izrazitejša pri fizični telesni aktivnosti. Veliko vlage nastane pri tuširanju, kopanju in kuhanju, sploh če vrelih kuhalnih loncev ne pokrivamo s pokrovkami, izločajo pa jo tudi sobne rastline in mokra oblačila, ki se sušijo. Prevelika količina vlage pa se običajno izloča iz konstrukcije, ki zaradi slabe hidroizolacije zamaka ali v sebi zadržuje vejo količino vlage, ki nato prehaja v prostor. Na vlago v prostoru vpliva tudi vlaga zunanjega zraka, ki je visoka v jeseni, pozimi in zgodaj spomladi, ko je padavin največ. Suh zrak lahko začutimo poleti in v zelo mrzlih, a sončnih zimskih dneh, ko je relativna vlažnost zraka zelo nizka.

    1.3 Prostori z višjo vlago

    Glede na različno uporabo in namembnost imajo različni prostori različno vlažnost. Najvišja vlaga bo sigurno v kopalnici, kjer se tuširamo, sploh če je kopalnica majhna, brez oken in zaprta z vrati. Na visoko vlago nas v kopalnici opozarjajo že zarošena stekla tuš kabine in ogledala. Višja vlaga bo prav tako v kuhinji, kjer voda zaradi segrevanja pospešeno izhlapeva, in v zimskem vrtu, kjer se nahaja veliko rastlin, ki jih redno zalivamo. V teh prostorih moramo biti še posebej pozorni na ustrezno uravnavanje vlage, ki ga bomo podrobneje opisali v nadaljevanju. Vsekakor jih je treba po vsaki aktivnosti, ki poveča relativno vlažnost prostora, dobro prezračiti.

    1.4 Biološke značilnosti stenske plesni

    Stenska plesen spada v kategorijo plesni, ki so tiste vrste gliv, ki rastejo v obliki hif (za razliko od kroglastih gliv, ki rastejo kot kvas, in makroskopskih gliv, ki jim rečemo kar gobe). Kolonija plesni, sestavljena iz hif, ki so medsebojno povezani v omrežje, tretiramo kot en organizem, ki ga imenujemo micelij. Stensko plesen delimo na kapilarno in kondenzacijsko. Plesni za hrano tekmujejo z bakterijami, pri čemer mnoge vrste izločajo antibiotične sestavine, ki jih s pridom izkorišča sodobna medicina, druge pa toksine, ki so zdravju škodljivi. Vse plesni potrebujejo za svoj razrast veliko vlage in zaprt prostor. Po ocenah naj bi na svetu obstajalo 250.000 vrst plesni, od katerih je identificiranih 100.000, okrog 100 pa jih najdemo v našem bivalnem okolju.

    1.5 Posledice vlage in plesni na konstrukciji

    Najhuje, kar se lahko zgodi kateri koli konstrukciji, je vlaga oziroma voda. Vlaga, ki v konstrukcijo zaide zaradi nepravilno ali pomanjkljivo izvedene hidroizolacije ter zaradi nastalih razpok, skozi katere prodre voda, v notranjosti konstrukcije kondenzira, material pa začne propadati. Konstrukcija postane manj nosilna, manj izolativna, v armiranem betonu se prične korozija jeklene armature, lesene konstrukcije začnejo gniti, opeka začne propadati, jeklo pa kljub zaščiti prodi koroziji prav tako počasi propada – v končni fazi sledi popoln propad konstrukcije in porušitev objekta. Vse to močno znižuje varnost in kakovost bivanja ter seveda vrednost nepremičnine.

    1.6 Plesen je zdravju škodljiva

    Prvi in najbolj očiten vzrok vlage v stanovanju je plesen, ki se najpogosteje se pojavi pozimi. Plesen je zdravju škodljiva in nevarna, zato vpliva na varnost in kvaliteto življenja. Dokazano je, da lahko že zelo majhno število trosov izzove alergično reakcijo, še posebej pa so na plesen občutljivi dojenčki in majhni otroci.  Po ocenah strokovnjakov naj bi bilo kar 5% ljudi alergičnih na stensko plesen.

    1.7 Višji stroški ogrevanja

    Nenazadnje so posledice vlage tudi nekoliko višji stroški ogrevanja in hlajenja, saj se vlažne konstrukcije segrevajo precej dalj časa, kar je v zimskih mesecih še posebej moteče.

    2. Vzroki za nastanek vlage in plesni

    2.1 Splošni vzroki

    Plesen nastaja v tistih prostorih, kjer se vlažnost zraka dvigne nad 80% in tam konsistentno vztraja dalj časa. Če je torej v hiši npr. 80% relativna vlažnost, se na stenah naredi kondenz že pri temperaturi zidu 15.5°C. Za kondenzacijo zraka, torej nastanek vlage in nato posledično nastanek plesni na steni obstajata dva poglavitna razloga: dolgotrajno previsoka vlažnost v prostoru in hladne stene na notranji strani stanovanja.

    2.2 Hiša ne diha

    Velika slabost sodobnih hiš, do potankosti zavitih in oblepljenih s toplotno in hidroizolacijo je, da ne dihajo dovolj, posledično pa se vlaga v prostorih le stežka uravnava. Ob tem so dodatno problematična PVC okna, ki so za razliko od lesenih dobesedno neprodušna, zaradi česar ne omogočajo naravno izmenjavo zraka in uravnavanje vlage v prostorih. Da bi omogočili prehajanje in uravnavanje vlage, je nujno redno prezračevanje prostorov, sploh tistih z večjo vlažnostjo. Prezračiti jih moramo takoj po povečanju vlage v prostoru.  

    2.3 Toplotni mostovi

    Naslednji vzrok za nastanek povečane vlage in posledično plesni v prostorih so hladne površine. Najbolj problematične so točkovne razlike v temperaturi, ki jih povzročajo toplotni mostovi. Toplotni most je po definiciji območje okrnjene izolacije, kjer je prehajanje toplote preveliko. Vzroki za nastanek toplotnih mostov so številni, predvsem jih najdemo na stikih med seboj različnih materialov, pri izvedbi balkonov in teras, kjer se plošča iz notranjosti nadaljuje ven, na fasado(tukaj je za preprečevanje toplotnega mostu nujen Schock element!), ob stiku vertikalne stene s streho, nastanejo pa tudi zaradi nezadostne ali nepravilno vgrajene izolacije, reg med oknom in vrati. Toplotni mostovi so lahko tako produkt slabe projektantske zasnove kot izvedbe, čeprav je pogosteje kriva prav slaba izvedba. Hiša ne bi smela imeti niti enega toplotnega mostu, čemur se še najlažje izognemo s skrbnim načrtovanjem detajlov.

    2.4 Neizolirani temelji

    Pri starejših hišah so še posebej pogoste izvedbe brez izoliranih temeljev, kar je zelo problematično prav zaradi zgoraj omenjenih toplotnih mostov, v kombinaciji s kapilarnim potegom vlage v višja nadstropja, bo na stenah objekta slej kot prej začela nastajati plesen, zato je najbolje, da temelje primerno saniramo. Danes morajo biti vse temelji, tako točkovni kot pasovni ustrezno izolirani, zato bi lahko do tega prišlo le ob nepravilni izvedbi izolacije temeljev.

    2.5 Razpoke

    Razpoke v konstrukciji in na zaključnih slojih hiše (fasada, strešna kritina) so izjemno problematične, saj skoznje vdre voda, ki nato kondenzira in prodira vse globlje v konstrukcijo in povzroči njeno postopno propadanje. Konstrukcija izgubi svoje mehanske lastnosti, v zadnji instanci pa hiši grozi porušenje. Les zgnije, jeklena armatura v betonu začne rjaveti, opeka se začne krušiti... V primeru kondenza vode v konstrukciji je plesen pravzaprav še najmanjša stvar, ki vas mora skrbeti, saj je statična stabilnost hiše, če problema ne saniramo čimprej, resnično minimizirana, s tem pa posledično varnost bivanja v takšni hiši.

    2.6 Zamakanje vode in vlaga v konstrukciji

    Če nismo pravilno vgradili parne zapore oz. je sploh nismo vgradili, če hidroizolacija ni položena po pravilih ali je položena na napačno mesto, lahko pričakujemo velike težave z nabiranjem kondenza, zastajanjem vode in celo prodor vode v stanovanje (predvsem s strehe). Še posebej moramo biti pazljivi pri izvedbi ravnih streh, vdor vode v prostore pa poleg zgoraj opisanih poškodb konstrukcije in plesni poškoduje tekstil in pohištvo, parket... Pri projektiranju moramo natančno določiti detajle in biti pozorni, da si plasti hiše sledijo v pravilnem zaporedju, ki so iz interierja proti eksterierju glasi: zaključni sloj, parna zapora, toplotna izolacija, paroprepustna folija, konstrukcija, hidroizolacija (lahko tudi v dveh plasteh), zaključni sloji...

    3. Vrste vlage v prostoru

    3.1 Kapilarna vlaga

    Kapilarna vlaga predstavlja vlek vlage iz zunanjosti v konstrukcijo. Najpogosteje so vzrok za to meteorne vode, zamakanje in oslabljena hidroizolacija. Potek kapilarnega dviga vlage po konstrukciji je podoben, kot če bi krpo namočili v vodo in opazovali, kako vodo vpijajo tudi drugi deli krpe, ki jih sploh nismo namočili v vodo, voda pa se posledično vzpenja vse višje. Kapilare v konstrukciji, ki vodo dvignejo, so običajno tako majhne, da jih s prostim očesom sploh ne zaznamo, vodo pa lahko dvignejo tudi do 6m visoko. V m3 betonskega zidu se lahko vpije tudi do 450 L vode. Če kapilarne vlage ne saniramo, pride do plesnenja stene in postopnega propadanja konstrukcije.

    3.2 Kondenzacijska vlaga

    Kondenzacijska vlaga je v praksi pogosta. To je visoka vlaga, ki se v prostoru dolgotrajno  zadržuje kot posledica trajnejše obremenitve. V domu je pogosta okrog banj, tušev in umivalnikov ter med fugami kopalniških ploščic, kjer se voda zadržuje dalj časa. Kondenzacijska vlaga sčasoma vodi v nastanek plesni, ki v majhnih količinah, kakršne srečamo v kopalnici sicer ni zdravju škodljiva, je pa zelo trdovratna in moteča. Pri tem velja pravilo, da kondenzacijska plesen najprej izbruhne na najhladnejših mestih kot posledica toplotnih mostov.

    4. Sanacija vlage in plesni

    4.1 Sanacija vzroka, ne zgolj posledic

    Zavedati se je treba, da sanacija vlage in plesni v prostorih zahteva celostno obravnavo, predvsem pa sanacijo VZROKA nastanka problema, ne zgolj omiljenje in saniranje posledic problema. Četudi bi plesen s sten uspešno odstranila, bi se naslednjo sezono pojavila ponovno in problem ne bi bil rešen.

    4.2 Izolacija zidov in temeljev

    Ključno je, da se pregleda toplotno prehodnost stavbe in identificira morebitne toplotne mostove. Ko smo našli vse toplotne mostove, sledi njihova sanacija, ki poteka tako, da se identificiranim mestom doda toplotna izolacija, sanira rege in razpoke, ki omogočajo prehajanje toplote ali pa poruši in na novo zgradi balkone in nadstreške brez Schock elementov.

    4.3 Injektiranje zidu

    Vdor vlage v konstrukcijo in nastanek kondenza v njenih plasteh vodi v nestabilnost konstrukcije. Včasih vlaga v konstrukcijo vdre zaradi razpok, nastalih med potresom, pogosteje pa je vzrok za to slabo utrjen nasip pred pričetkom gradnje, deformacija temelji zaradi neenakomernega posedanja temeljev ali neustreznih velikosti temeljev, izpiranje zemljine izpod temeljev zaradi neustrezno izvedene drenaže, postopno propadanje konstrukcije zaradi vremenskih vplivov in dežja ali celo neustrezno izvedene kanalizacije...

    Injektiranje je postopek, s katerim nastale razpoke in luknje zapolnimo in tako ojačamo celotno konstrukcijo stavbe ter preprečimo nadaljevanje vdora vlage v konstrukcijo, torej dosežemo njeno vodotesnost. Za injektiranje se uporabljajo različni materiali, kot so epoksidna smola (predvsem za sanacije betonske konstrukcije), silikonska emulzija, poliuretani, s katerimi rešujemo obsežnejše poškodbe, in cementa injektirna masa za ojačitev kamnitih in kamnito-opečnih zidov. Injektirana masa zaradi hidrofobnih lastnosti deloma popravi tudi problem kapilarne vlažnosti temeljev.

    4.4 Ogrevanje prostorov

    Napačno ogrevanje prostorov, kjer v naši odsotnosti hišo popolnoma shladimo, nato pa jo hitro spet segrejemo ali kjer veliko prostorov sploh ne ogrevamo, vodi do nastanka pogojev za povečano vlažnost in posledično nastanek plesni. Vlaga za svoj razrast namreč potrebuje hladne prostore, zato se tja širi iz toplih, ogrevanih. Tudi če pozimi ne želite ogrevati vseh prostorov, poskrbite, da bodo segreti vsaj minimalno in da temperatura v njih nikoli ne bo padla pod 5-7 stopinj.

    4.5 Prezračevanje prostorov

    Prezračevanje vseh prostorov hiše je ključni korak k obvladovanju in sanaciji vlage. Najbolj kritični so prostori z veliko vlage kot sta kuhinja in kopalnica, problem pa so tudi določeni letni časi, ko je padavin veliko, temperature pa so nizke, npr. zima. Najbolj učinkovit način prezračevanja prostorov je ti. »cross ventilation«, kjer odpremo okna na nasprotnih si stranicah fasade, tako da zrak dobesedno potegne skozi celo hišo. S to metodo celo hišo prezračimo zelo hitro in učinkovito, paziti moramo le na loputanje oken in vrat, do katerega običajno pride. Stanovanje moramo zračiti vsak dan, vsaj enkrat na dan za nekaj minut, prostore s povečano relativno vlažnostjo pa še dodatno po potrebi. V kolikor imamo mehansko rekuperacijo (prezračevanje), nam oken ni potrebno odpirati, saj naprave same vzdržujejo optimalno vlažnost.

    4.6 Plošče iz kalcijevega silikata

    Navadne OSB plošče se ob stiku z vlago napihnejo in propadejo. Plošče iz kalcijevega silikata pa zaradi visoke bazičnosti preprečujejo razrast plesni in hkrati delujejo tudi kot izolacijski material. So hidroskopske, to pomeni, da nase vežejo odvečno vlago v prostoru in so zato dobra rešitev za zmanjševanje in uravnavanje relativne vlažnosti zraka v prostoru.

    4.7 Postopek elektroosmoze za kapilarno vlago

    To je postopek, ki poteka brez uporabe kakršnih koli kemikalij, njegov cilj pa je obrniti kapilarni tok vode, kar bi posledično povzročilo, da se začne voda pomikati nazaj proti tlom. Elektroosmoza temelji na tehniki pulzne resonančne elektroosmoze, ki se izvaja z napravo, ki ugotovi resonančno frekvenco vlaženega dela zidu, nato pa z električnimi tokovi obrne kapilarni tok vlage. Zahvaljujoč temu procesu se začne kapilarna dejansko pomikati nazaj v tla. Elektroosmoza precej izboljša energetsko učinkovitost stavbe in zmanjša količino vlage v steni. Sistem je ekonomičen in trajen. Gre za odstranjevanje kapilarne vlage brez kemikalij ali drugih strupenih materialov, postopek je okolju in človeku prijazen. Ko naprava doseže polno moč, deluje v izjemnem premeru 32 metrov, kar pomeni, da sistem zadošča več prostorom hkrati, pri manjših objektih pa pokrije celo cel objekt. Če je objekt večji, se na več točk namesti več naprav. Ta sistem je še posebej uporaben tam, kjer večji posegi v stavbo zaradi varstva dediščine niso dovoljeni.

    5. Blaženje posledic

    5.1 S tem odpravljate le posledice

    Kot smo omenili že zgoraj, je edini način za odpravo vlage in plesni v prostoru sanacija vzroka nastanka. Sanacija same plesni ne pomaga še nič, saj se bo ta kaj hitro spet pojavila. Vseeno je dobro vedeti, kaj lahko naredite, da omilite simptome problema v konstrukciji, sploh v času ko čakate na sanacijo vašega doma, ki bo odpravila problem.

    5.2 Razvlaževalci zraka

    Razvlaževalci zraka so večje električne naprave, ki nase vežejo odvečno vlago v prostoru. Naprava deluje tako, da sama meri in zaznava relativno vlažnost prostora, ki jo nato ob prekoračeni optimalni vrednosti »posrka« vase.

    5.3 Vlažilci zraka

    Funkcija vlažilcev zraka je ravna obratna od funkcije razvlaževalcev – skrbijo zato, da vlaga v prostoru ni prenizka. To je še posebej moteče v zelo mrzlih, a suhih in sončnih zimskih dneh, ko vlaga v stanovanju pade pod 35%, kar povzroča draženje sluznice dihalnih poti, nosu, oči in kože, v takem okolju pa je sila neprijetno bivati. Vlažilci bodo sami zaznavali količino vlage v zraku in v zrak vsake toliko časa spustili potrebno količino vlage.

    5.4 Sredstvo proti plesni

    Na tržišču obstaja kup pripravkov in kemikalij za odstranjevanje plesni, načeloma pa vse temeljijo na agresivnih kislinah. Sredstvo pošpricamo na mesto plesni in ga tam pustimo stati nekaj deset minut, nato pa ga s krpo zdrgnemo iz površine. Najbolj agresivna so čistila za čiščenje plesni s tal in fug med kopalniškimi ploščicami, nekoliko manj pa tista za odstranjevanje plesni s stenskih površin. Odstranjevanje plesni z navadno vodo in detergentom ne pride v poštev, saj ne bomo dosegli ničesar. Pozor, teh sredstev ne smete uporabljati v bližini sobnih rastlin in na kovinskih površinah!

    5.5 Pleskanje

    Pleskanje ne odpravi vzroka nastanka, je pa hitra in preprosta rešitev posledice, ki začasno dvigne kvaliteto bivanja.  Plesnive stene lahko po odstranitvi plesni prepleskamo z apnom, ki deluje antiseptično ali dezinfekcijsko. Na trgu je danes mogoče dobiti celo barve s sredstvom za zatiranje plesni.

     

     

     

    Mojmojster.net, pomagamo pri oceni investicije in izboru izvajalca za vaš Dom



    Želim ponudbo izvajalcev
    Zadnja povpraševanja

    Sanacija stene zaradi vlage

    Pozdravljeni,

    potrebujem izvajalca za sanacijo stene, ometa. Ugotovitev vzroka poškodbe, Notranji zid se napihuje in poka omet.

    Lp 270 € do 450 €

    ........

    Sanacija plesni v spalnici

    Pozdravljeni,

    potrebujem sanacijo plesni. V spalnici imamo plesen že celo zimo, ki se je močno razširila. Največ razširjena je za omarico, je tudi zgoraj na steni pri oknu, na steni med omaro in oknom, ter na stropu. prosim za hiter odziv, rešitev.

    Lep pozdrav. 360 € do 600 €

    ........

    Rezanje sten za vstavljanje hidroizolacije

    Pozdravljeni,

    potrebujem rezanje sten za vstavljanje hidroizolacije za preprečevanje kapilarnega vleka vode in vlage v starejši hiši (100l stari), 43,6 tm obodnih sten, debelina stene cca 33cm, opeka. prosim za kontakt.

    Lep pozdrav. 900 € do 1500 €

    ........

    Želim ponudbo izvajalcev





    Cena, Ugotovitev vzroka zamakanja in plesnobe s eni sobi stanovanja, po opisu
    Sanacija vlage, Ljubljana

    270 € do 450 €

    Cena, Sanacija plesni in ugotovitev vzroka,
    Sanacija vlage, Ljubljana

    1800 € do 3000 €

    Cena, Injektiranje kamnitega kletnega zidu, Zahodna stena - cca. 3,7m2Južna stena - Pas ob temeleju v dolžini stene t.j. 3,70m
    Sanacija vlage, Dobravlje

    450 € do 750 €

    Cena, Sanacija plesni v spalnici okrog okenske police, 10m2
    Sanacija vlage, Ljubljana

    135 € do 225 €

    Cena, Sanacija vlage v kleti, cca. 7x3
    Sanacija vlage, Hoče

    1350 € do 2250 €

    Cena, Sanacija vlage, Po opisu
    Sanacija vlage, Straža pri Novem mestu

    180 € do 300 €

    Cena, Sanacija stropa v stanovanju, Cca 15 m2
    Sanacija vlage, Ljubljana

    270 € do 450 €

    Cena, Sanacije kapilarne vlage, Po opisu
    Sanacija vlage, Ribnica

    900 € do 1500 €

    Cena, Sanacija zidu zaradi plesni, Po opisu
    Sanacija vlage, Škofljica

    540 € do 900 €

    Cena, Odsranitev plesni na zidu, 0,1 m2
    Sanacija vlage, Ljubljana

    180 € do 300 €

    Cena, Sanacija stropa in sten po poplavi, 14m2
    Sanacija vlage, Ljubljana

    81 € do 135 €

    Cena, Sanacija zidne črne plesni v stanovanju, Po opisu
    Sanacija vlage, Ljubljana

    630 € do 1050 €

    Cena, Talna vlaga, ni temeljev + podtalnica, 20 m dolžine
    Sanacija vlage, Pivka

    1350 € do 2250 €

    Cena, Sanacija vlage v hiši, Po opisu
    Sanacija vlage, Maribor

    630 € do 1050 €

    Cena, Sanacija plesni na podstrešju, velikost prostora cca 25 m2
    Sanacija vlage, Logatec

    315 € do 525 €

    Cena, Odstranitev plesni, po opisu
    Sanacija vlage, Ljubljana

    315 € do 525 €

    Cena, injekcijska hidroizolacija stene in temeljev, 25 m²
    Sanacija vlage, Trnovo pri Gorici

    720 € do 1200 €

    Cena, Sanacija zida, vlaga, luščenje ometa, 20 m2
    Sanacija vlage, Ankaran

    405 € do 675 €

    Cena, Odpravo vzroka za plesen., 6 kvadratnih metrov
    Sanacija vlage, Obrov

    315 € do 525 €

    Cena, Zaradi začetnega pojava plesni barvanje, kitanje, 38 m2
    Sanacija vlage, Novo mesto

    630 € do 1050 €

    Cena, Sanacija notranje stene zaradi vlage, 5m2
    Sanacija vlage, Jesenice

    1080 € do 1800 €

    Cena, Sanacija vlage v tleh in stenah, 28 m2
    Sanacija vlage, Naklo

    288 € do 480 €

    Cena, Sanacija kapilarne vlage, hiša 7x8m
    Sanacija vlage, Celje

    630 € do 1050 €

    Cena, Sanacije zamakanja zunanja stran zidu v kleti, po opisu
    Sanacija vlage, Ljubljana

    225 € do 375 €

    Cena, Sanacija zamakanja stene, 3m
    Sanacija vlage, Ljubljana

    180 € do 300 €

    Cena, Sanacija plesni, Po opisu
    Sanacija vlage, Dobrova

    180 € do 300 €

    Cena, Sanacija temeljev hiše, 100m2
    Sanacija vlage, Oplotnica

    1350 € do 2250 €

    Cena, Pojav plesni, Hiša v izmeri 9x9
    Sanacija vlage, Ponikva

    3150 € do 5250 €

    Cena, Sanacija sten zaradi zamakanja s strehe, 3 m2
    Sanacija vlage, Domžale

    180 € do 300 €

    Cena, Pregled in sanacija vlage v stanovanju, 20m2
    Sanacija vlage, Komenda

    225 € do 375 €

    Cena, Sanacija stene v spalnici - plesen, 6m2
    Sanacija vlage, Radomlje

    108 € do 180 €

    Cena, Sanacija vlage na stropu, približno pol kvadratnega metra
    Sanacija vlage, Komen

    180 € do 300 €

    Cena, Sanacija vlage podkletenih prostorov na vikendu, Stene cca. 40m2
    Sanacija vlage, Sevnica

    900 € do 1500 €

    Cena, Ocena stanja in sanacija, 80 m2, ni povsod vlage
    Sanacija vlage, Stranice

    540 € do 900 €

    Cena, Izolacija podstrešja, 70 m2
    Sanacija vlage, Gornja Radgona

    540 € do 900 €

    Cena, Sanacija plesni, 3 m2
    Sanacija vlage, Ljubljana

    270 € do 450 €



    Iščete izvajalce, ponudbo za področje Sanacija vlage?
    Revija Mojmojster

    Najboljše prakse, ideje in nasveti za urejen dom. V vaš e-nabiralnik vsakih 14 dni, brezplačno!

    Sanacija vlage cenik

    Pridobi nezavezujočo ponudbo podjetij

    448+ podjetij za Sanacija vlage
    Brezplačno povpraševanje
    Brez provizij
    Pridobi ponudbo
    Pogoji uporabe I Politika zasebnosti I Informacije o piškotih I Impressum
    © 2023 Daibau International d.o.o., vse pravice pridržane