1.Kaj morate vedeti o peskanju

Peskanje je napredna tehnika priprave površin, ki se uporablja za čiščenje različnih površin ter tudi za odstranjevanje stare barve in pri pripravi podlage pred nanosom sveže barve. Postopek se opravi s pomočjo peska ali različnih drugih abrazivnih sredstev, ki se jih pod visokim pritiskom zraka in veliko hitrostjo nanaša na prizadete površine.

1.1 Za kaj se peskanje uporablja?

Čiščenje in obnova površin

Na različnih materialih se nabirajo trdovratne nečistoče, ki jih z običajnim čiščenjem ne moremo odstraniti. Najsi gre za velike ali majhne površine, nečistoča zmanjša njihovo uporabnost in estetski izgled, poleg tega pa tudi pospeši nadaljnjo obrabo površine.  

Priprava za na nadaljnjo obdelavo

Peskanje se s pridom uporablja pri obdelavi polizdelkov v proizvodnem procesu, pripravi avtomobilskih platišč na barvanje ali lakiranje in drugih površin, ki jih je potrebno očistiti predno gredo v nadaljnjo obdelavo.

Utrjevanje površin

S posebno tehniko imenovano shot peening je možno tudi utrditi različne površine s spreminjanjem strukture površin na mikro ravni. Posledično površina postane bolj odporna in trdnejša. 

1.2 Katere vrste materialov so primerne za peskanje?

Peskanje je postopek s katerim se popolnoma odstrani nečistoče in druge snovi iz različnih površin. V nadaljevanju naštevamo nekaj najbolj pogostih: 

Peskanje betona

Beton izpostavljen vremenskim vplivom se z leti umaže, po njem se riše grafite, v interierju se ga prekrije z barvo.... V kolikor želimo beton očistiti, da zasije v svoji naravni obliki, to najlažje dosežemo s peskanjem.   

Peskanje kovin

Sčasoma se barva na različnih kovinskih predmetih lahko napihne in odlušči. S peskanjem lahko te površine očistimo pred nanosom nove barve ali pa utrdimo in zaščitimo brez, da bi spet nanesli barvo.  

Peskanje lesa

Tako kot pri kovini, se barva tudi na lesenih površinah s časom odlušči. Les tudi spreminja barvo zaradi oksidacije in vpliva svetlobe, na njem se tudi nabira prah, ki se z leti vpije v povrhnjico. Peskanje daje lesenim površinam primerno obdelavo in tako pomaga ohraniti njihov lesk.

Peskanje opeke

Opeka po peskanju izgleda kot nova. 

1.3 Prednosti in slabosti peskanja

Glavne prednosti peskanja so naslednje:

Poleg čiščenja površin se peskanje uporablja tudi pri odstranjevanju barve iz različnih površin. To je koristno tudi v primerih, ko ne želite ponovno prebarvati površin temveč jih želite ohraniti v surovem oziroma naravnem videzu.Tehnika peskanja se uporablja tudi pri profiliranju kovin, tako da površina lahko ohranja svoj lesk.

Slabosti

Material, ki ga peskamo se lahko poškoduje. Pri peskanju se uporabljajo visoko abrazivni materiali, ki ustvarjajo statično elektriko in toploto. V kolikor postopek ni dobro nadzorovan obstaja nevarnost požara. 

2. Izbor izvajalca glede na opremo

Kakršnokoli peskanje je vsekakor dobro prepustiti profesionalcem. Le ti imajo strokovno znanje in so usposobljeni za rokovanje z orodjem in opremo, ki je potrebna za peskanje. Različni izvajalci ponujajo različne načine peskanja glede na opremo, ki jo imajo na voljo. 

2.1 Prenosna oprema za peskanje

Mobilno orodje za suho peskanje običajno poganja dizelski zračni kompresor. Zračni kompresor dovaja stisnjen zrak eni ali več "pištolam". Orodje ima tudi tlačno posodo napolnjeno z abrazivnim materialom, ki omogoča nastavitev jakosti peskanja. Popolnoma opremljeni sistemi so pogosto nameščeni na polpriklopnih prikolicah, ki zagotavljajo mobilnost in enostavno premikanje po prostoru. Obstajajo tudi orodja s košarami, ki se jih prenaša na hrbtu zaradi česar so lažji in še bolj mobilni.

2.2 Komora za peskanje

Komora za peskanje je v bistvu sistem zaprtega kroga, ki uporabniku omogoča, da hkrati vpihuje in reciklira abraziv. Običajno je sestavljena iz štirih komponent; zadrževalnik (komora), sistem peskanja, sistem recikliranja abrazivnega materiala in sistem zbiranja prahu. Upravljavec stoji zunaj komore, svoje roke položi v rokavice pritrjene na komoro. V komoro gleda skozi okno ter upravlja pištolo s stopalko. Obstajajo tudi avtomatizirane komore, ki se uporabljajo za obdelavo velikih količin enakih komponent in lahko vsebujejo več šob za pihanje.

2.3 Kabina za peskanje

Kabina za peskanje je večja različica komore za peskanje. Operater peskanje izvaja stoječ v prostoru. Obstajajo različno velike kabine za peskanje. Nekatere so tako velike, da lahko sprejmejo celo letala, gradbene stroje, različna vozila...Sama kabina je hermetično zaprt prostor, ki prepreči uhajanje abrazivnega medija. V kabini se običajno uporablja mobilna oz. prenosna orodja za peskanje. V prostoru je tudi tlačna posoda z abrazivom ter sistem za zbiranje prahu, ki filtrira zrak v prostoru in preprečuje, da bi delci uhajali. Običajno imajo kabine tudi sistem za recikliranje materialov za ponovno uporabo. 

3. Različni postopki peskanja

3.1 Peskanje

Peskanje je znano tudi kot abrazivno peskanje, kar je splošen izraz za postopek glajenja, oblikovanja in čiščenja trde površine s prestavljanjem trdnih delcev po tej površini z velikimi hitrostmi; učinek je podoben kot pri uporabi brusnega papirja, vendar zagotavlja enakomernejšo površino. S peskanjem brez težav dosežemo tudi nedostopne površine. Peskanje je proces, ki poteka tudi v naravi, ponavadi kot posledica delcev, ki jih razpihuje veter. Opremo za peskanje običajno sestavlja komora, v kateri se pesek in zrak mešata. Zmes potuje skozi ročno šobo, da delce usmeri proti obdelovalni površini. Šobe so različnih oblik, velikosti in materialov. 

3.2 Mokro peskanje z abrazivom

Postopek se izvaja v vseh običajnih oblikah, ki se uporabljajo tudi pri suhem peskanju vključno s komorami, kabinami, avtomatiziranimi proizvodnimi stroji in prenosnimi napravami. Prednost mokrega peskanja je uporaba izredno drobnih in grobih medijev z gostoto od plastike do jekla. Prednost je tudi možnost uporabe tople vode in mila, ki ob peskanju površino istočasno tudi razmaščuje. Pri postopku se ustvarja manj prahu kar omogoča tudi varnejšo uporabo silikatnih materialov za peskanje ali pa odstranjevanje nevarnih snovi, kot so azbest, radioaktivne in strupene snovi. Obdelava površin poteka počasneje kot pri suhem peskanju vendar je končni učinek tovrstnega peskanja čistejša površina. 

3.3 Peskanje s kroglicami

Peskanje s kroglicami je postopek odstranjevanja površinskih nečistoč s pihanjem drobnih steklenih ali keramičnih kroglic pod visokim pritiskom, ne da bi pri tem poškodovali obdelovano površino. Uporablja se za čiščenje usedlin kalcija s ploščic v bazenu ali na drugih površinah, za odstranjevanje plesni in glivic ter čiščenje in posvetlitev fug med ploščicami. Uporablja se tudi za odstranjevanje barve iz avtomobilskih delov,  in vseh materialov z nizko gostoto in trdoto, ki bi jih lahko poškodovali z manjšimi ostrimi delci. 

3.4 Turbinsko peskanje

Pri peskanju v turbini vrteče kolo poganja abraziv na objekt. To je visoko zmogljiv postopek peskanja z abrazivnim materialom, ki ga je mogoče reciklirati (običajno nerjaveče jeklo ali pesek). Postopek poteka v komori. Običajno se uporablja za odstranjevanje plastičnih in gumijastih plasti iz površin. 

3.5 Vodno peskanje

Vodno peskanje v resnici ni oblika peskanja, saj se pri njem ne uporablja abrazivnih medijev. Peskanje z vodo, se običajno uporablja za odstranjevanje starih barv ali kemikalij ne, da pri tem poškodujemo prvotno površino. Ta metoda je idealna za čiščenje notranjih in zunanjih površin, saj upravljavec običajno lahko pošlje tok vode na mesta, ki jih je težko doseči z drugimi metodami. Druga prednost vodnega peskanja je možnost ponovne uporabe vode zaradi česar se zmanjša količina odpadkov in škodljiv vpliv na okolje.

3.6 Mikroabrazivno peskanje

Mikroabrazivno peskanje je postopek suhega peskanja, ki uporablja majhne šobe (običajno 0,25 mm do 1,5 mm premera) za natančno usmerjen tok abraziva na manjšo površino oz. manjši del površine ( od 1 mm2 do največ nekaj cm2). Fin drobni abraziv je dovolj natančen, da piše direktno na steklo in je dovolj občutljiv, da vreže vzorec na jajčni lupini. Velikost abrazivnih delcev sega od 10 mikrometrov do približno 150 mikrometrov. Pogosto so za delovanje potrebni višji pritiski.

3.7 Avtomatsko peskanje

Avtomatsko peskanje pomeni preprosto avtomatizacijo postopka peskanja. Avtomatsko peskanje je pogosto le korak v večjem avtomatiziranem postopku, ki običajno vključuje druge površinske obdelave, kot so priprave na in samo nanašanje prevlek. 

3.8 Peskanje s suhim ledom

Pri tej vrsti peskanja se uporablja zrak in suh led. Površinske onesnaževalce se odstranjuje s silo zamrznjenih delcev ogljikovega dioksida, ki na površino udarijo z veliko hitrostjo.Obenem krčenje materiala zaradi zamrzovanja rahlja adhezivne vezi. Suh led je sorazmerno mehak material, zato povzroča manj poškodb na obdelovanem materialu kot peskanje.

3.9 Vakuumsko peskanje

Vakuumsko peskanje je metoda, ki ustvarja zelo malo prahu. Peskalno orodje obenem izpihuje suho abrazivno sredstvo in sesa uporabljen medij in zrahljane delce. Pri tej metodi je poraba abrazivnih medijev sorazmerno majhna, saj se uporabljeni abrazivni medij samodejno loči od prahu in razrahljanih delcev ter ponovno uporabi.

4. Kako poteka peskanje?

4.1 Priprave na peskanje

V prvem koraku je potrebno glede na velikost in vrsto materiala, ki ga želite očistiti oz. obdelati, določiti opremo, ki je potrebna za to delo (peskanje na terenu ali peskanje v delavnici, zračna pištola, peskalna kabina oz. komora...) Naslednji korak je priprava delovne okolice. Iz prostora je potrebno odstraniti vse kar ne potrebuje peskanja. Predmete in opremo, ki je ne moremo odstraniti iz prostora je potrebno pokriti oziroma primerno zaščititi. Tako boste zagotovili, da se med postopkom peskanja nič ne poškoduje. Ko ste pripravili teren, se delo lahko prične.

4.2 Varnost pri peskanju

Peskanje lahko predstavlja tveganje za zdravje in varnost izvajalca, zlasti pri prenosnih napravah za peskanje ali v peskalni kabini. Pri peskanju nastane velika količina prahu iz abrazivnih materialov. Čeprav mnogi abrazivni materiali sami po sebi niso nevarni za zdravje, so drugi abrazivi (kremenčev pesek, bakrova žlindra, nikljana žlindra in staurolit) lahko zelo škodljivi. Peskanje s katerim koli materialom pa predstavlja tudi nevarnost različnih poškodb kot so opekline, padci, izpostavljenost prahu, vročinska izčrpanost, izpostavljenost eksplozivnemu ozračju, ter izpostavljenost prekomernemu hrupu. Tudi iz teh razlogov je potrebno peskanje nujno prepustiti profesionalnim, strokovno usposobljenim izvajalcem, ki znajo poskrbeti za ustrezno zaščito.