Za področje

    Pasivna hiša cena

    Kakšna je cena pasivne hiše? Cena pasivne montažne hiše na ključ je odvisna od ponudnika, oblike in zasnove hiše, velikosti, vgrajenih materialov, konstrukcijskega sistema ter tipa pasivne montažne hiše ipd. Cena pasivne montažne hiše je v povprečju za 20% višja v primerjavi z navadno oz. običajno izvedbo nizkoenergijske montažne hiše. Stroški so višji zaradi debelejše izolacije zunanjih sten, vgradnje boljših pasivnih oken in vrat, dražje ogrevalne naprave, izvedbe posebnih detajlov ovoja in izboljšane zrakotesne gradnje. Povprečna cena običajne izvedbe montažne hiše na polni ključ je 237.475€, cena pasivne montažne hiše na polni ključ pa okrog 284.970€. Cena pasivne enodružinske hiše z maksimalno toplotno zaščito in izvedbo detajlov v pasivnem standardu tako znaša med 1200-1600 EUR/m2.

    Komu zaupati postavitev pasivne hiše? Uporabite obrazec spodaj in pošljite povpraševanje ustreznim in ocenjenim ponudnikom pasivnih hiš v vaši okolici. Brezplačno in nezavezujoče!

    Pridobite ponudbo:
    Pošlji povpraševanje

    Cena pasivne hiše


    Cena pasivne enodružinske hiše z maksimalno toplotno zaščito in izvedbo detajlov v pasivnem standardu.

    1440.00 €/m2

    MINIMALNA CENA
    €/m2

    SREDNJA CENA
    1920.00 €/m2

    NAJVIŠJA CENA
    Želim ponudbo izvajalcev

    Druge cene za - Pasivna hiša

    vaša količina

    enota

    okvirna cena

    vaša cena

    Cena za test zrakotesnosti

    Cena za meritev zrakotesnosti. Cena za test zrakotesnosti z namenom ugotovitve netesno izvedenih detajlov.


    kpl

    €/kpl

    SKUPAJ:
    Pošlji povpraševanje >

    Kako so Vam koristile te informacije?

    Potrebujete ponudbe naših partnerjev za kratkoročni ali dolgoročni kredit?
    Informativni mesečni obrok*
    /mesec


    Znesek kredita
    EUR
    Doba odplačevanja
    let
    Naprej
    Izračun kredita >

    *Informativni mesečni obrok je izključno informativne narave in ne predstavlja ponudbe za sklenitev kredita ali poslovne zaveze družbe Daibau ali bank. Izračun je namenjen informaciji uporabniku o okvirni višini mesečnega obroka za določen znesek stanovanjskega kredita ob določeni dobi odplačevanja. Pri izračunu mesečnega obroka je uporabljena zgolj informativna fiksna obrestna mera 3,6%. Za točen izračun in ponudbo je potrebno pridobiti ponudbe bank.

    Pasivne hiše - vse kar morate vedeti

    1. Kaj je pasivna hiša? 

    1.1 Zgodovina pasivne hiše 

    Začetek koncepta pasivne hiše sega v leto 1991, ko je bil prvič uporabljen in izumljen Darmstadtu. Razvil ga je dr. Wolfgang Feist. Ideja o energetsko izjemno varčni hiši je nato hitro pridobivala na priljubljenosti in leta 1998 pa postala gradbeni standard. Pred tem je bilo za preizkus zgrajenih nekaj sto stanovanjskih objektov, ki so jih spremljali in analizirali več let, da bi lahko z gotovostjo potrdili, da ideja deluje tudi v realnosti in jo je mogoče izpeljati za razumno ceno. Prvi stanovalci pasivnih hiš so svoje bivanje v takšnih hišah opisovali kot zelo prijetne in pozitivne. Pasivna hiša se je nato najprej začela hitro šiti po vsej Evropi. 

    Pasivna hiša
    je zgrajena po principih izkoriščanja sončne energije in drugih obnovljivih virov energije tako, da so toplotne izgube minimalne in je praktično ni potrebno dodatno hladiti in ogrevati.

    1.2 Katera hiša je pasivna hiša? 

    Besedo pasivna hiša pozna večina ljudi, manj pa jih zna pojasniti, kaj natanko ta pojem sploh pomeni. Pasivna hiša se tako imenuje zato, ker je zgrajena po principih izkoriščanja sončne energije in drugih obnovljivih virov energije tako, da so toplotne izgube minimalne in je praktično ni potrebno dodatno hladiti in ogrevati. Pasivne hiše so torej optimalno energijsko varčni objekti z nekoliko višjimi stroški gradnje, ki pa se hitro povrnejo, saj se letni stroški za ogrevanje in hlajenje zmanjšajo tudi do 10x. To izvira tudi iz kompaktne zasnove, ki načeloma ni volumsko deljena, saj več zunanjih sten pomeni večjo površino, preko katere se izgublja toplota. Poleg tega je ogljično odtis najmanjši, ki ga lahko dosežemo, saj pasivna hiša ogrevanje ne izkorišča nobenih fosilnih energentov. Če povzamemo, gre za ekološko gradnjo, ki izkorišča naravne materiale in obnovljive vire energije, s tem pa se ne le zmanjšajo stroški obratovanja stavbe, pač pa tudi ohranja okolje. 

    1.3 Prednosti pasivne hiše 

    Velika prednost je izredno kvalitetna raven bivalnega ugodja v sožitju z naravo in naravnimi materiali. Z gradnjo pasivnih hiš prispevate k ohranjanju okolja in k zmanjševanju globalnega segrevanja. Dodatna prednost pasivne hiše so zelo nizki stroški vzdrževanja bivalnega ugodja tako poleti kot pozimi. Pasivne hiše izgledajo isto kot katera koli druga hiša, zato so možnosti pri arhitekturnem oblikovanju neomejene, paziti je treba le, da so vsi konstrukcijski in drugi elementi hiše skladni s standardi pasivnih hiš in da je volumen karseda kompakten. 

    1.4 Slabosti pasivne hiše   

    Pasivne hiše imajo praktično nič slabosti, razen večje začetne investicije, ki pa se povrne zelo hitro zaradi izjemno nizkih obratovalnih stroškov objekta. Prav tako je mogoče zaprositi za državne pomoči, saj država spodbuja gradnjo okolju prijaznih pasivnih hiš. Minus pa bi lahko bil to, da se pasivna hiša ne more imeti balkonov, nadstreškov, prizidkov, kleti in garaže. Vsi ti elementi predstavljajo vir večjih toplotnih izgub, zaradi katerih ni mogoče zagotavljati letne porabe energije za ogrevanje hiše, ki bi bila manjša od zahtevanih 15 kWh/m² letno.   

    1.5 Nizkoenergijska in pasivna hiša 

    Razlika med navedenimi kategorijami izhaja iz strogo postavljenih standardov za obe opredelitvi, pri čemer pasivna hiša za ogrevanje sme preseči vrednosti 14,5 kWh/m², nizkoenergijska pa 15,5 kWh/m². Ta minimalna razlika je precej bizarna in po svoje problematična, saj je v praksi razlika 1 kWh/m² nezaznavna in minimalna. Ta minimalna razlika v dovoljeni porabi med pasivno in nizkoenergijsko hišo je celo enaka dovoljeni računski toleranci, zato ima še manj smisla. Vse to seveda ne pomeni, da je vseeno, kakšna je hiša in ali je sploh pasivna, prej kaže na nerazumsko postavljanje meje razreda energijske učinkovitosti v Sloveniji, zato bi bilo treba standarde ponovno analizirati glede na dejansko prakso in funkcioniranje objektov v prostoru. Obe hiši morata biti grajeni kompaktno, izkoriščati samo obnovljive vire energije, biti primerno locirani na parcelo ... Standardi so tukaj torej rahlo zavajajoči, razlika pa je minimalna. Razlike nastopijo npr. pri izvedbi detajlov, debelini in vrsti toplotne izolacije itd. 

    2. Standard za pasivne hiše

    Obstajajo strogi in natančno določeni standardi za gradnjo pasivnih hiš. Samo, če hiša izpolnjuje vse, se jo lahko kategorizira kot pasivno. Točke standarda so naslednje:

    - Poraba toplote za ogrevanje na leto ne sme presegati 15 kWh/(m2a)
    izolacija stavbnega ovoja, ki ima toplotno prehodnostjo gradbenih elementov nižjo od 0,15 W/m2K. V praksi se v resnici uporablja toplotna prehodnost pod 0,10 W/m2K, saj jo je tako lažje zagotoviti
    - Hiša ne sme imeti nič toplotnih mostov (ψ ≤ 0,01 W/mK)
    - Vrhunska zrakotesnost, nadzorovana s tlačnim preizkusom (standard DIN EN 13829). Vrednost n50 pri tlačni razliki 50 Pa ne sme biti višja od 0,6 h -1 
    - Zasteklitve z Uw 0,8 W/(m2 K) ali manj  (pri g ≥ 50 % po DIN 67507), da se zagotovi neto dobitke toplote tudi pozimi
    - okenski okvirji morajo imeti Uf vrednost 0,8 W/(m 2 K) ali manj (DIN EN 10077)
    - zelo male toplotne izgube za segrevanje sanitarne vode
    - učinkovita izraba električne energije za aparate v hiši (stroji in naprave A in A+).
    - prezračevanje z rekuperacijo toplote z nizko porabo električne energije
    - poraba primarne energije na leto manj od 120 kWh/(m2a)
    - poraba električne energije na leto manj od 18 kWh/(m2a)

    3. Zasnova pasivne hiše

    Če želimo pasivno hišo, ni dovolj, da posamezne komponente samo sestavimo skupaj. Za doseganje standarda moramo imeti celostni arhitekturni in izvedbeni načrt, ki vse komponente smiselno povezuje v celoto – pomembno je tudi, kakšni so detajli, kakšna je fasada ipd. Ker imajo pasivne hiše tako specifične standarde, lahko brez arhitekturnega znanja hitro nastane »zmazek«, sestavljanka vseh komponent brez neke harmonije.

    3.1 Pasivni in aktivni prijemi  

    Načrtovanje obsega pasivne in aktivne prijeme. Pasivni so izraba naravnih danosti okolja, npr. topografije in osončenosti oz. osenčenosti ter primerna arhitekturna zasnova, ki upošteva kompaktnost oblike stavbe, optimalno debelino slojev fasade, predvsem toplotne izolacije, vgradnjo oken in vrat z minimalnimi toplotnimi prehodnostmi itd. 

    3.2 Orientacija na parceli 

    Pravilna orientacija hiše zagotavlja uspešno izrabo toplotnih pribitkov sončnega sevanja, kar pride še posebej prav pozimi. Poleg orientacije oken je pomembna tudi orientacija fasade, poznavanje letnih časov nekega območja in dnevno gibanje sonca. Načeloma velja pravilo, da so na severnih fasadah majhna okna, na južnih pa večja. Nato sledita vzhodna in zahodna fasada, pri čemer je prva s soncem obsijana zjutraj, druga pa zvečer. Razlike v obsijanosti fasad so očitne tudi skozi letne čase, saj ne velja, da je ves čas najbolj obsijana južna fasada. To je res le pozimi, poleti pa sta bolj obsijani vzhodna in zahodna fasada. Vse to močno vpliva na tlorisno zasnovo, ki mora izkoriščati in upoštevati vse našteto. Prav tako vpliva na izbiro parcele, saj vsaka parcela zaradi svoje neugodne orientiranosti morda sploh ne omogoča primerno orientacijo hiše in posledično tudi ne izgradnje le-te. Najpomembneje je, da imamo bivalne prostore in velika okna v celoti orientirana čim bolj proti jugu, saj sončni pribitki pozimi k ogrevanju stavbe doprinesejo tudi do 40%. 

    3.3 Ovire na parceli 

    Poleg pravilne orientacije je zelo pomembno, da sploh pred južno fasado ni arhitektonskih ali naravnih ovir, ki bi sončnim žarkom preprečevale dostop do oken. Zato so nezaželena so večja in gosta zimzelena drevesa in grmi neposredno pred fasado, prizidki ali nadstreški in podobno. Če že želite saditi drevesa neposredno v bližini hiše, so dober kompromis listavci, ki pozimi liste izgubijo in posledično ne blokirajo dosega sončnih žarkov. 

    3.4 Shranjevanje sončne energije 

    Toploto shranjujemo zato, da jo lahko uporabimo kasneje. To je še posebej pomembno v primeru sončnih celic, saj nekaj zaporednih dni pomeni nezmožnost pridobivanja energije. Ko so dnevi sončni, lahko energijo zato shranimo in jo imamo na voljo tudi v oblačnih in deževnih dnevih, teh je sploh pozimi zelo veliko. Energijo, ki se akumulira čez dan, shranjujemo v masivnih materialih, nato pa jo lahko po potrebi dovajamo v notranjost. Primerni materiali za to so ilovica, beton ali opeka, najboljši pa je kar voda, saj ima daleč najvišjo specifično toploto. 

    3.5 Pasivna hiša ima kompakten volumen  

    Vsak objekt največ toplote izgublja preko svoje fasade oz. zunanjega ovoje. Te izgube imenujemo transmisijske izgube. Tem večja je površina zunanjega ovoja, večje tudi transmisijske izgube. Zato pri zasnovi pasivnih hiš velja zlato pravilo enostavnega in kompaktnega volumna, ki je najpogosteje škatla oz. kvader. Ta oblika omogoča najmanjšo površino zunanjega ovoja z največjim možnim volumnom stavbe. Strokovni izraz za razmerje površine in volumna je ti. faktor oblike. Pasivni standard je včasih mogoče zagotoviti tudi z razčlenjenim volumnom objekta, vendar to pomeni tudi precej višje, iracionalne stroške gradnje. 

    3.6 Toplotna izolacija

    Toplotni ovoj zgradbe je ločnica med interierjem hiše in njeno okolico. Tvorijo ga zunanje in notranje stene proti eksterierju oz. neogrevanim delom objekta, pa tudi tla, streha in fasadna vrata. streha, tla, okna in zunanja vrata. Toplotni ovoj mora po standardu za pasivne hiše imeti res vrhunske toplotnoizolacijske lastnosti: gradbeni elementi morajo imeti U manj kot 0,15 W/(m2 K), pogosto pa je toplotna prehodnost v praksi celo nižja (U manj kot 0,10 W/(m2 K). Debelino toplotne izolacije pogojuje sestava fasade, običajno pa se giblje nekje med 25 in 40 cm. Za toplotno izolacijo so načeloma primerna vsa poznana gradiva, tako organska kot anorganska, je pa od izbire gradiva odvisna debelina sloja izolacije, ki ga bomo potrebovali.

    3.7 Steklene površine in vrata 

    Pravilno postavljena okna zagotavljajo velike sončne pribitke pozimi, zato jih moramo najprej pravilno orientirati (bivalni prostori z velikimi okni morajo biti obrnjeni na jug). Za pasivne hiše obstajajo okna z oplemenitenimi toplotnoizolacijskimi lastnostmi, to je troslojna izolacijska zasteklitev (Ug 0,5 W/m2K – max. 0,7 W/m2K), ki ima mnogo plusov. Pozimi v prostor pustijo več energije noter, v interier, kot iz njega, zaradi visokih temperatur površine stekla pa prav tako ne pride do kondenzacije. Dodatna stvar, ki zagotavlja doseganje standardov pasivne hiše, so nizkoemisijski premazi na notranji strani zasteklitve, ki znižujejo prehod toplote iz interierja v eksterier. Treba se je zavedati, da morajo pasivne hiše po standardu imeti visoko prepustnost celotnega sončnega sevanja v prostor (g ≥ 50 % po DIN 67507). V praksi se na hiši pogosto uporabljajo enaka okna, a z različnim g-jem, kar je odvisno od stani neba, kjer se nahajajo okna. 

    Poleti moramo zagotavljati preprečevanje pregrevanja notranjosti hiše, kar pomeni, da moramo nad steklene površine na ZUNANJO stran vgraditi žaluzije ali druge senčne lamele. 

    3.8 Zrakotesnost brez toplotnih mostov 

    Tako za pasivna kot nizkoenergijska hiša morata imeti zrakotesen in neprekinjen toplotni ovoj. Ustrezna toplotna prehodnost vseh posameznih gradbenih elementov ni že kar dovolj. Toplotne izgube bomo minimizirali le z ustrezno izvedenim fasadnim pasom in stiki brez toplotnih mostov. Toplotni mostovi so mesta na stavbnem ovoju, kjer toplota hitreje prehaja proti zunanjemu prostoru kot drugod. Toplotnim izgubam pa se skorajda ni mogoče izogniti pri stavbnem pohištvu, kot so vrata in okna. Po pravilih mora bit toplotna prehodnost oken 0,85 W/m²K ali manj, toplotni mostovi pa ne smejo presegati 0,01 W/mK (pri nizkoenergijski pa ne 0,05 W/mK). Da bi se izognili toplotnim mostovom, moramo že v fazi projektiranja neprestano preverjati, ali je kakšno mesto občutljivo in to nemudoma popraviti! 

    Zrakotestnost se preverja s testom “Blower Door”. Pri masivnih objektih se jo doseže tudi z npr. neprekinjenim notranjim ometom in skrbno izvedenimi inštalacijami. Pri lesenih konstrukcijah se na notranji strani položi tudi parna ovira, ki prav tako predstavlja zrakotesno površino. Za zagotovitev tesnih stikov med posameznimi elementi so na voljo tesnilni in lepilni trakovi. 

    3.9 Prezračevanje 

    Pasivne hiše imajo obvezen sistem kontroliranega prezračevanja z rekuperacijo. To pomeni, da se topota odpadnega zraka vrača. Sveži zrak se zajema skozi rešetko na fasadi ali strehi, nato pa se po skrbno izoliranih ceveh dovaja do prezračevalne naprave ali rekuperatorja. Ta sveži zrak ogreje s toploto starega oz. odpadnega, ki ga izsesava iz interierja stavbe. Od rekuperatorja gre sveži zrak v prostore, kamor ga je potrebno dovesti (spalnica, dnevna soba, jedilnica kabinet, otroške sobe ...). Umazan zrak pa se izsesa in odvede iz »umazanih« prostorov (iz kopalnica, kuhinja, stranišče, domači fitnes ipd.). Pasivne hiše imajo standard, ki veleva toplotni izkoristek vsaj 85%, sodobne naprave pa dosegajo tudi 90% in več. Zaradi sistema rekuperacije je zrak v hiši vedno svež. Teoretično zato ni potrebno odpirati oken, kar je še posebej zaželeno pozimi, ko bi skozi odprta okna ušlo veliko toplote, in poleti, ko bi od zunaj toplota vdrla n notranjost. To pa ne pomeni, da odpiranje oken ni dovoljeno ali možno, saj večina ljudi sploh v jesenskih in pomladnih mesecih stanovanje rada prezrači po sistemu »cross ventilation« ali pa zgolj uživa pri odprtem oknu.   

    3.10 Ogrevanje 

    Pasivna hiša je načrtovana in izvedena tako, da potrebuje minimalno dodatne toplote za ogrevanje. Po podatkih je to pravzaprav potrebno le pri zunanjih temperaturah pod lediščem, kar v Sloveniji pomeni le v treh najhladnejših mesecih zime. Hiša se tudi pozimi namreč ogreva pasivno, s pribitki sončne energije. Številne pasivne hiše imajo vgrajene sončne celice ali toplotne črpalke, oboje pa predstavlja obnovljiv vir energije. 

    Poleg ogrevanja prostor moramo seveda ogrevati tudi sanitarno vodo. Delež za to v normalnih hišah znaša okrog 10 – 13 %, pri pasivnih pa je precej drugačen, saj je potrebno dvakrat več energije, kot jo porabimo za ogrevanje zraka v prostorih, torej za gretje hiše. Prav tako se stavbo ogreva samo pozimi, toplo vodo pa potrebujemo ves čas in vso leto. Pri pasivnih hišah se za ogrevanje zraka (prostorov) uporabljajo največkrat toplotne črpalke v kombinaciji s sončnimi celicami oz. strokovno sprejemniki sončne energije, ki zagotavljajo 40 – 60% energije, potrebne za ogrevanje sanitarne vode. 

    3.11 Izvedba detajlov 

    Prav detajli so tisti, ki bodo na koncu resnično zagotovili, da pasivna hiša ne bo imela toplotnih mostov. Zato sta natančno načrtovanje in kvalitetna izvedba vseh detajlov zelo pomembna za doseganje energijske učinkovitosti stavbnega ovoja. Še posebej pomembni so detajli stikov v območju temeljev, kjer se najpogosteje izvede temeljna plošča, ki je položena na sloj toplotne izolacije (takšne, ki je odporna na vlago, npr. XPS). Prav tako so ključni detajli vgradnje oken in vrat. Tudi če bomo izbrali vrhunsko stavbno pohištvo z nizko toplotno prehodnostjo, to še ne bo zadostovalo, če bo nepravilno vgrajeno ali pa detajli stikov ne bodo premišljeni. 

    4. Stroški gradnje pasivne hiše 

    Pri gradnji pasivne hiše se bomo zagotovo srečali z višjimi stroški gradnje. Govorimo o največ 5% ob podpori nepovratnih finančnih spodbud Eko sklada, za katere lahko zaprosimo, saj država spodbuja in sofinancira gradnjo pasivnih objektov. Kljub nekoliko višji začetni investiciji pa lahko pričakujemo tudi do 10x nižje obratovalne stroške, kar je treba pripisati predvsem skrajni optimizaciji ogrevanja in hlajenja. Če vzamemo v zakup vso državno finančno pomoč, ki nam je na voljo ob gradnji pasivne hiše, lahko rečemo, da stane m2 pasivne hiše približno 1600 EUR. 

     

     

    Mojmojster.net, pomagamo pri oceni investicije in izboru izvajalca za vaš Dom



    Želim ponudbo izvajalcev
    Zadnja povpraševanja

    Test zrakotesnosti

    Pozdravljeni,

    za potrebe Ekosklada moram izvesti test zrakotesnosti že prenovljenega objekta.

    Lp 324 € do 540 €

    ........

    Oceno gradnje pasivne/nizkoenergetske hise

    Spoštovani,

    Želim ponudbo za izgradnjo pasivne ali nizkoenergetske hiše do 3. Ali 4. Faze. Sem v nakupu parcele in bi zelela ponudbo od temeljenja hiše, do konca in tudi vmesno cifro 3.faze. Zanima me cenovna in izvedbena razlika med pasivno in nizkoenergetsko hiso, ter pomoc pri postavitvi financnega nacrta. Ce je v storitev steto tudi projektantsko delo, me zanima tudi cena celotne ponudbe. Zavedam se, da je na dolgi rok tezko podati oceno, glede na sedanjo situacijo, vendar bi zelela imeti okvirni financni plan za obe izvedbi hise, ter seveda strokovno svetovanje.

    Hvala in lep pozdrav 450 € do 750 €

    ........

    Pasivna hiša

    Pozdravljeni,

    potrebujem izvajalca za Pasivno gradnjo lahko na ključ ali po fazah - 177m2 ogrevanih, skupno 200m2-300m2.

    Lp
    405000 € do 675000 €

    ........

    Želim ponudbo izvajalcev





    Cena, Pasivna hiša, 124 m2
    Pasivna hiša, Preserje

    117000 € do 195000 €

    Cena, Montažna hiška na ključ, cca 80m2
    Pasivna hiša, Slovenske Konjice

    94500 € do 157500 €

    Cena, Test zrakotesnosti, 155 m2
    Pasivna hiša, Kamnik

    180 € do 300 €

    Cena, Novogradnja enostanovanjske hiše pasivne izvedbe, 205 m2
    Pasivna hiša, Koper

    90000 € do 150000 €

    Cena, Test zrakotesnosti, 170 m2
    Pasivna hiša, Ravne Na Koroškem

    315 € do 525 €

    Cena, Montažna pasivna hiša, 120-130 m2
    Pasivna hiša, Polhov Gradec

    152100 € do 253500 €

    Cena, Gradnja enostanovanjske pasivne hiše, 136 m2
    Pasivna hiša, Kranj

    90000 € do 150000 €

    Cena, Nadzornika za gradnjo hiše(Izkušnje z nadzorom gradnje pasivne hiše so pogoj), Cca. 190m
    Pasivna hiša, Hoče

    900 € do 1500 €

    Cena, Izvedbo hiše na ključ, 145 m2
    Pasivna hiša, Beltinci

    90000 € do 150000 €

    Cena, test zrakotesnosti, 1 kos
    Pasivna hiša, Ljubljana

    450 € do 750 €



    Iščete izvajalce, ponudbo za področje Pasivna hiša?
    Revija Mojmojster

    Najboljše prakse, ideje in nasveti za urejen dom. V vaš e-nabiralnik vsakih 14 dni, brezplačno!

    Pasivna hiša cenik

    Pridobi nezavezujočo ponudbo podjetij

    112+ podjetij za Pasivna hiša
    Brezplačno povpraševanje
    Brez provizij
    Pridobi ponudbo
    Pogoji uporabe I Politika zasebnosti I Informacije o piškotih I Impressum
    © 2023 Daibau International d.o.o., vse pravice pridržane