1. Montaža oken – nekaj splošnih informacij

1.1 Pomembnost pravilne montaže oken

Ne glede na to ali  za PVC, inoks, aluminijasta ali lesena okna, je kvalitetna in pravilna montaža oken ključna. Prav tako ni pomembno, ali gre za montažo novih oken za novogradnjo ali prenavljate obstoječa okna, saj je v vsakem primeru pomembno, da je stik med oknom in steno karseda kvalitetno zatesnjen. Nepravilna montaža vodi v slabo tesnjenje, kar posledično pomeni več toplotnih izgub, večje stroške ogrevanja in nabiranje kondenza v hladnih mesecih leta. Vsemu temu se lahko izognemo s strokovno vgradnjo oken, ki bodo svojemu namenu služila še mnogo let.

2. Potek montaže oken

2.1 Izmera

Neodvisno od tega, ali se odločite za povsem nova okna ali za sanacijo obstoječih, je ključno, da se pred naročilom in izdelavo oziroma popravilom oken vzamejo mere gradbene odprtine, v katera se bodo nova okna montirala. Izmero mora vedno opraviti tisti, ki bo izdelal nova okna! Če je to podjetje, mora podjetje naročiti za to odgovorno osebo, ki bo izmerila okenske odprtine. Če je to zasebni obrtnik, se mora ta na objektu zglasiti osebno. Izmere nikakor ne smete opraviti vi (lahko jo opravite zgolj naknadno, za preveritev), saj tisti, ki izmero opravi, odgovarja za morebitne neustrezne dimenzije novega okna. Če podjetje torej izdela okno, ki v odprtino sploh ne paše, morajo novo okno izdelali na lastne stroške. Ključno je torej, da zahtevate, da mere okenskih odprtin na objektu vedno izmeri izvajalec!

2.2 Zaščita prostora

Pred začetkom vgradnje oken bo podjetje, pri katerem ste menjavo oken naročili, poslalo svojo montersko ekipo, ki bo zaščitila prostor, v katerem se bo vgradnja novega okna odvijala. Če ste montažo oken naročili pri manjšem obrtniku, se mora ta na objektu zglasiti osebno ali pa poslati kakšnega svojega vajenca, da to opravi namesto njega. Pred montažo je treba zaščiti celotna tla prostora in hodnikov oz. sob, ki vodijo do prostorov, saj bodo monterji po hiši hodili obuti, prav tako pa je treba zaščiti tudi stene v neposredni bližini in pohištvene kose. Slednje je sicer najbolje kar umakniti iz prostora ali vsaj začasno premestiti v drugo sobo, če imamo to možnost – tako bomo zagotovili, da med montažo in nošenjem okna nihče ne more poškodovati. Zaščita prostorov se običajno opravi vsaj en dan pred pričetkom montaže, saj terja kar nekaj časa, na dan montaže pa mora biti vse pripravljeno.

2.3 Demontaža obstoječega stavbnega pohištva

Naslednji korak pri montaži oken je odstranitev oziroma demontaža obstoječih, starih oken in vrat. V kolikor jih bomo zamenjali z novimi, jih bo izvajalec, ki bo demontažo opravil, odpeljal na kosovni odpad, če pa jih bomo obnovili, jih bo odpeljal v svojo delavnico. Demontažo obstoječega stavbnega pohištva običajno opravi kar izvajalec, ki bo vgrajeval tudi nova okna in vrata.

2.4 Raznos elementov

Na dan montaže bodo monterji na mesto vgradnje najprej prinesli ustrezne kose. To pomeni, da bodo pod posamezne okenske odprtine razporedili tiste elemente stavbnega pohištva, ki spadajo v to odprtino in jih ki jih bodo kasneje tja tudi dejansko montirali.

2.5 Postavitev okna v odprtino

Montaža se prične s postavitvijo okna v gradbeno odprtino v steni. Izvajalec mora najprej preveriti, ali okno paše v odprtino. Lahko se zgodi, da mere odprtine niso bile natančno izmerjene, zaradi česar je okno sedaj preveliko in v odprtino sploh ne sede, ali pa je premajhno in ga ni mogoče dobro zatesniti. V tem primeru odgovarja tisti, ki je mere pobral, torej podjetje, kjer smo okna naročili – nemudoma jih morajo zamenjati za nova, primerna odprtini. Nato z laserskim merilnikom določimo višino, kot in globino vgradnje okna, kar je odvisno tudi od naših želja. Šele ko smo natančno določili točno pozicijo okna v odprtini, lahko začnemo s pritrjevanjem.

2.6 Fiksiranje in vijačenje

Ko smo zadovoljni z določeno pozicijo okna, pričnemo s fiksacijo okna v podlago, torej v okoliške stene. Okno se na podlagi privijači tako, da se v stene privijači najprej podboj, na katerega se nato natakne okensko krilo. Ko imamo na zvijačene podboje pritrjeno okensko krilo, sledi montaža ostalih okenskih elementov, kot so npr. senčila, žaluzije in okenska polica.

2.7 Čiščenje in pospravljanje

Ko je okno montirano, sledi čiščenje. Zaradi prahu bosta okenski okvir in steklo okna kar precej prašna, zato je nujno, da ju pred uporabo dobro očistimo – tako iz notranje kot iz zunanje strani. Zaščitno plastiko, s katero je izvajalec zaščitil prostore, mora načeloma odstraniti in odpeljati izvajalec sam, saj je to del stroška njegove storitve. Prav tako mora izvajalec pred svojim odhodom in odvozom zaščitnega materiala posesati prostore.

2.8 Pregled kvalitete vgradnje

Po opravljenem delu svetujemo, da skupaj z monterjem opravite iter pregled vseh vgrajenih elementov in se prepričate, da so vsa vgrajena tehnično pravilno, da so dobro zatesnjena in da so nameščena na pravilnih pozicijah. Če opazite kakšno nepravilnost, je takoj po zaključku idealni čas, da na to opozorite in zahtevate reklamacijo oziroma popravilo storjene napake. Med pregledom vgrajenih oken izvajalec naročniku poda tudi navodila za pravilno uporabo in vzdrževanje.

3. Vrste montaže oken

3.1 Klasična vgradnja

Klasična izvedba okna pomeni, da se fuga med oknom in steno zapolni s poliuretnasko peno (PU). To pomeni, da se zna zgoditi, da enostavno ne dosežemo popolne zrakotesnosti, saj v notranjost prodira hladni zunanji zrak. To lahko vodi v navlaženje izolacije, ki se vgradi okrog okna, kar pospeši njen propad in zmanjša njeno funkcijo. Vse skupaj vodi v precej višje mesečne stroške ogrevanja, problem pa lahko nastane tudi pri neustrezni mehanski montaži okenskega okvirja na nosilno konstrukcijo, kar vodi v povešanje okna. To ponovno vodi v slabo zatesnjeno fugo med krilom in okenskim okvirjem.

3.2 Vgradnja s slepimi podboji

Drugi način vgradnje je ti. vgradnja s slepimi podboji, ki ponuja kar nekaj plusov. Ta vrsta vgradnje poteka tako, da okna na mesto vgradimo po končanih drugih gradbenih delih. To pomeni, da jih vgradimo, ko so že vgrajene okenske police ter izvedeni notranji in zunanji ometi, torej ko je zunanja fasada že zaključena. Prednost tega načina vgradnje je, da se izognemo poškodbam, ki bi lahko nastale med zaključnimi deli. Pomembno pa je, da so vsa zidarska dela zaključena in dokončno posušena, preden pričnemo z vgradnjo oken. Slepi podboj nudi dodatno plast oziroma sloj izolacije špalet na fasadni strani okna, kar zmanjša mesečno porabo energijo. Montaža oken s slepimi podboji poteka hitro, dela pa so čista, zato se lahko s preostalimi deli na objektu nadaljuje hitro in nemoteno. Še posebej je priporočljiva za vgradnjo lesenih oken iz lesa macesna.

3.3 RAL Vgradnja

Zlati standard vgradnje oken danes je ti. RAL standard. Za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš pa je to celo obvezen način vgradnje oken, saj nam pomaga pri zaprošanju za subvencijo EKO sklada za les in alu-les okna. Gre za vgradnjo okna s tesnenjem v treh smereh, ki zaradi tega 100% onemogoča potencialne toplotne mostove. Toplotni mostovi so največji problem predvsem pri sanacijah in prenovah starih hiš. Pri RAL montaži oken gre za postopek zatesnitve fug po principu, da je znotraj tesnitev boljša kot je zunaj, saj je toplota tako težje prehaja iz interierja proti okolici. Hkrati je omogočen prehod pare iz prostora v zunanjost, ne pa tudi obratno, para ne more prihajati od zunaj v notranjost.

Trinivojsko tesnjenje po principi RAL vgradnje dosežemo z zrakotesno notranjo parno zaporo, zunanjo vodotesno, a paroprepustno oviro ter sredinsko toplotno izolacijo. Pri tesnenju si izvajalec pomaga tudi s posebnimi večnamenskimi trakovi, ki funkcionirajo kot parna ovira, preprečujejo vdor vode, a prepuščajo prehod vodne pare. Skozi fuge torej ne piha, voda na notranji strani okna pa ne kondenzira, kar onemogoča nastanek stenske plesni in vzpostavlja prijetno, kvalitetno bivalno okolje. Ena izmed največjih prednosti tega tipa montaže okna, ki namesto poliuretanske pene uporablja večnamenski trak, je večja raztegljivost in adaptcija okenskemu okvirju, česar ga pena ne zagotavlja.

3.4 Vgradnja pri prenovi

Velikokrat se odločimo, da bomo raje kot kupili nova, stara okna obnovili in nato prenovljena ponovno vgradili. To je še posebej dobrodošlo v staromeščanskih stanovanjih ali starih vilah, kjer so stara lesena okna resnično dih jemajoča. Če bi jih zamenjali za nova, po možnosti ALU ali PVC, bi tvegali uničenje celotne podobe hiše. Poleg kompletne menjave se lahko v primeru prenove hiše ali stanovanja zato odločite tudi za ti. suho prenovo. To je postopek, pri katerem odstranimo obstoječa okenska krila in zamenjamo okvirje. Če je vgradnja pazljiva in če jo opavi izkušen mojster, ni bojazni, da bi poškodovali zid in okenske špalete. Treba se je zavedati, da pri prenovi oken lahko pride do manjših poškodb sten in špalet, ki se lahko sicer hitro sanirajo s kitanjem ali v primeru večjih poškodb s kanuf ploščami.

4. Montaža okenskih polic

4.1 Izmera pred vgradnjo

Tako kot je treba izmeriti okensko odprtino pred vgradnjo okenskega krila, je treba izmeriti prostor za okensko polico. To bo spet opravil tisti, ki je zadolžen za njeno montažo. Na obeh straneh odprtino moramo prišteti še dodane 2-3 cm dolžine, saj se okenske police vgrajujejo tako, da segaj nekaj cm pod ometano steno. Prav tako moramo prišteti dodatne 4 cm širine, saj okenske police vedno gledajo nekoliko čez rob.

4.2 Pozicioniranje police

Preden polico trajno pritrdimo na podlago, točno pozicijo označimo s svinčnikom. Označiti moramo sredino police in sredino okna oziroma okenskega okvirja, saj morata biti za lepo vgradnjo ti dve točki biti poravnani, če želimo, da celota dobro izgleda. Za podlogo police se običajno uporabi stiropor ali purpen.

4.3 Uporaba purpena

Purpen ali strokovno poliuretanska pena je sredstvo, s katerim zapolnimo prazne prostore na zadnjem delu police in levo in desno med police, po sredini pa jo zapolnimo na vsakih 10 centimetrov. Okensko nato vstavimo na prej označene točke, tako da je v osi s sredino okenskega okvirja, prav tako določimo željeni naklon police. Če gre za notranjo police, je polica lahko ravna, če pa gre za zunanjo, naj bo nagnjena za nekaj stopinj (1-2 stopinj), da bo z nje lahko odtekala meteorna voda. Naklon vedno določamo z vodno tehtnico.

Pri montaži se lahko zgodi, da se pena tako razširi, da začne polico dvigovati, posledično pa izgubimo želen naklon. Če pride do tega, moramo polico odstraniti in peno prirezati, nato pa polico ponovno namestiti in ponovno zapolniti stike med polico in sosednjimi gradbenimi elementi.

4.4 Uporaba lepila

Da bo polica zares nepremično in trdno stala na podlagi, jo prilepimo z lepilom ali malto. Če uporabljamo lepilo, ga točkovno nanesemo na vsakih 5-10 cm in nato položimo polico, pri čemer ponovno pazimo na pravilno pozicijo v osi s sredino okenskega okvirja. Če okensko polico prilepimo z malto, le-to nanesemo enakomerno po celo površini in nato vstavimo polico.

5. Cena montaže oken

Vgradnja oken se po ceni razlikuje glede na izbrani material okenskega okvirja, dimenzije okna in vrsto zasteklitve. Cena vgradnje je torej pravzaprav pogojena s ceno okna, saj tisti izvajalec, pri katerem naročite novo okno, to okno tudi montira in stroška ne bo posebej drago obračunal. Najceneje vas bodo prišla PVC okna, lesena in aluminijasta pa so tudi za 50-80% dražja. Sama montaža vas bo stala okrog 150 EUR, je pa cena odvisna od števila oken, saj bodo za montažo oken cele hiše porabili veliko več časa in ljudi kot za montažo enega samega okna.