1. Montaža vrat – nekaj splošnih informacij 

1.1 Ali je montaža vrat zapleten postopek 

Montaža notranjih vrat je relativno enostaven postopek, ki ga z nekaj predznanja lahko opravimo tudi sami. Vse, kar potrebujemo, so primerna orodja, lepilo in purpen. Nekoliko drugačna zgodba pa se pojavi pri montaži zunanjih vrat. Montaža zunanjih vrat je namreč precej bolj zapletena od montaže notranjih, saj moramo paziti, da ne prekinemo toplotnega ovoja stavbe in povzročimo nastanek toplotnih mostov. Ker so zunanja vrata tehnično gledano precej kompleksnejša (so toplotno in zvočno izolativna, proti vlomna ... ), potrebujemo drugačna orodja, pritrditi pa jih moramo v nosilne stene, kar ponovno predstavlja izziv. Ker je montaža zunanjih vrat veliko zahtevnejša od montaže notranjim, priporočamo, da jo prepustite strokovnjakom.   

1.2 Novogradnja - kdaj se montirajo vrata? 

Načeloma velja pravilo, da se vhodna vrata montirajo skupaj z montažo oken, vsekakor pa preden se začnejo izvajati zaključna dela, kot so vlivanje estrihov, pleskanje sten in polaganje tlakov. Ker mora za ta objekt imeti sobno temperaturo, je predvsem v hladnejših mesecih pomembno, da so zunanja vrata montirana, še preden se prične z zaključnimi deli, saj boste le tako objekt lahko ogreli na primerno temperaturo.  

Montaža notranjih vrat se izvede, potem ko so izvedeni vsi tlaki, a pred beljenjem sten. Ker bo montaža notranjih vrat stene lahko nekoliko poškodovali (odkrušil se bo kak rob stene in podobno), boste med beljenjem sten imeli priložnost, da napake pokitate in popravite. 

2. Materiali 

2.1 Materiali za notranja vrata   

Notranja vrata za razliko od zunanjih ne rabijo izpolnjevati naprednih tehnično-varnostnih kriterijev. Ne rabijo biti toplotno izolirana ali protivlomna, še vedno pa morajo biti funkcionalna, dobro morajo tesniti in biti morajo lepa. Pri notranjih vratih je zadnja točka nadvse pomembna, saj jih imamo v hiši zelo veliko in so zelo opazna. Kakšen material izbrati, je osebna odločitev, ki pa jo je smiselno prilagoditi celostni zasnovi prostora. Zelo lepa je kombinacija furniranih notranjih vrat, če imamo na tleh parket, ali pa ravno obratno, da so vrata barvana na sivo, če želimo vzpostaviti jasno razliko med talnimi in stenskimi površinami. Cenejša verzija furniranih (lesenih) vrat so laminatna vrata, sicer pa imamo na voljo tudi dražje vrste materialov, npr. steklena vrata.  

2.2 Materiali za zunanja vrata 

Pri izbiri zunanjih vrat moramo najprej pretehtati tehnične lastnosti. Zunanja vrata morajo biti predvsem kvalitetna, dobro toplotno in zvočno izolirana, protivlomna. Če ob vsem tem najdemo še takšna, ki se materialno in oblikovno podajo fasadi in zunanji zasnovi objekta, smo zmagali. Na voljo imamo plastična (PVC) zunanja vhodna vrata, lesena oziroma furnirana vhodna vrata, lahko pa se odločimo tudi za steklena vhodna vrata z lesenim, plastičnim ali kovinskim okvirjem. Iz estetskega vidika je pomembno, da vrata dopolnjujejo barvo fasade in da ne izstopajo preveč. 

3. Vrata po meri ali standardna vrata?  

3.1 Notranja vrata po meri

Veliko kupcem se poraja vprašanje, ali je bolje izbrati mizarsko narejena vrata ali jih je bolje kupiti kar v trgovini. Odgovor na to ni enoznačen in je odvisen od več dejavnikov. Mizarska izdelava notranjih vrat je pogosta predvsem pri prenovah in adaptacijah, saj so vratne odprtine že narejene, velikokrat pa nimajo standardnih dimenzij, ki bi omogočale vgradnjo standardnih vrat. Ker bi bilo odprtine finančno nesmiselno spreminjati in prilagajati, je najbolj enostavna in smiselna rešitev mizarska izvedba, saj bo mizar dimenzije vrat natančno prilagodil meram vratne odprtine, naj bodo te še tako čudne. Mizarska izvedba pride v poštev tudi pri posebnih željah glede videza in obdelave materiala, saj je možnosti neskončno, prav tako pa je mizarska izvedba edina mogoča, če želimo posebne dimenzije, ki niso standardne. Če se odločite za vrata po meri, bo mizar sam vzel mere vseh vratnih odprtin in jamčil brezhibno dimenzijsko prileganje. V nasprotnem primeru lahko izdelek zavrnete. 

Zavedati se je potrebno, da so mizarsko izvedena vrata načeloma dražja od tistih, ki jih lahko kupimo v trgovini, čeprav so v nekaterih primerih, kot npr. prej omenjenih prenovah, na koncu vseeno cenejša izbira, kot če bi šli spreminjati in prilagajati celotno vratno odprtino. 

3.2 Standardna vrata  

Standardizirana vrata, ki jih lahko kupimo v trgovinah, so odlična in predvsem veliko cenejša izbira od mizarskih, ki so izdelana po meri. Vendar pa moramo standardne dimenzije upoštevati že pri samem projektiranju stavbe, pri čemer moramo vratne odprtine zasnovati skladno s temi dimenzijami. Kot smo omenili že zgoraj, to ni vedno možno, sploh če ne gre za novogradnjo, pač pa prenovo obstoječega objekta. Pri standardnih vratih iz trgovine imamo tudi manjšo izbiro barv, oblik in materialov. 

4. Montaža notranjih vrat – postopek 

4.1 Priprava stene 

Izhodišče za montažo vrat so seveda ravna tla, za kar ste morali poskrbeti že v fazi izdelave podložnih estrihov. Preden se lotite montaže vrat, morate izravnati steno oziroma odprtino, v katero boste montirali vrata. Zaželeno je, da je stena čim bolj ravna, saj bo le tako med vrati in steno nastala enakomerna fuga. Če ste ni ravna in so odstopanja občutna, pa vrat sploh ne boste mogli montirati. Steno izravnate s pomočjo vodne tehtnice in sicer tako, da jo na prenizkih mestih zbrusite, na previsokih pa dodatno pokitate. 

4.2 Idealna dimenzija odprtine 

Montaža notranjih vrat zahteva, da je odprtina vsaj 3-5 cm večja od zunanjih dimenzij podboja ter 1-3 cm višja od zunanje višine podboja. Zlato pravilo montaže oken in vrat je, da odprtino vedno zasnujemo nekoliko večjo, saj jo je lažje zapolniti s purpenom in tako zmanjšati, kot povečevati. O tem moramo seveda razmišljati že v fazi projekta za izvedbo. 

4.3 Namestitev podbojev 

Ko smo izravnali in preverili vse vratne odprtine, sledi montaža podbojev. Pri tem si pomagamo z vodno tehtnico. Začnemo z vertikalnimi podboji, ki jih namestimo ob steno, medtem pa z vodno tehtnico ves čas preverjamo, ali sta vertikalna podboja v ravnem, pravokotnem položaju. Zavedati se moramo, da tudi minimalno, milimetrsko odstopanje od ravnine na višini dva metra na koncu pomeni veliko in zelo opazno napako, zato je natančnost in potrpežljivost tukaj ključnega pomena. Pri rokovanju s podboji in okrasnimi oblogami moramo biti pazljivi, saj lahko ob udarcih počijo. 

Na koncu podboj zagozdimo: zagozdimo ga na obeh straneh nad pokončnikom, ob levi in desni vertikali pa v višini prečnika in ob spodnjih robovih pokončnika.  

4.4 Vstavljanje distančnih letev 

Ko smo zagozdili podboj vrat, za finalizacijo pravilne izvedbe montaže potrebujemo še distančne letve. Ti pred namestitvijo podložimo na obeh straneh, zato da preprečimo poškodbe podbojev. Prvo namestimo na višini vratne kljuke, drugo distančno letev pa na spodnji rob pokončnikov. Dolžina distančne letve mora biti skupaj s podlogo ista kot je svetla dolžina prečnika podboja. Po končanem opravilu ponovno preverimo vodoravnost in pravokotnost podbojev.   

4.5 Namestitev vratnega krila  

Ko smo vse podboje dobro zagozdili in pritrdili, sledi namestitev vratnega krila. Preverimo odpiranje in naleganje krila ter trdnost podboja, prav tako pa izmerimo distanco med pokončnikoma in lego vratnega krila po potrebi popravimo. Načeloma velja pravilo, da se vrata odpirajo proti večjemu delu sobe, zato da zagledamo čim večji delež prostora, ko stopimo skoznje. 

4.6 Zaključna dela 

Ko smo uspešno namestili tudi vratno krilo, moramo s poliuretansko peno, ki ji po domače rečemo kar purpen, zapolniti odprtino med zidom in podbojem. Potem vrata pustimo mirovati vsaj nekaj ur, zato da se pena dobro posuši. Nato moramo odstraniti vso odvečno peno, ki se je nabrala ob robovih, prav tako pa odstranimo distančne letvice in druge pomožne razpore, ki so nam koristile in pomagale pri montaži vrat. Po potrebi lahko na zaključene podboje montiramo še okrasne letve. 

4.7 Finalna namestitev vratnega krila in montaža kljuke 

Na koncu ponovno preverimo nasedanje vratnega krila in ga ponovno namestimo oziroma dokončno uredimo njegovo nasedanje. Ponovno preverimo, kako se vrata odpirajo in zapirajo ter montiramo še kljuko. 

4.8 Montaža vrat na knauf steno

Pozor, če boste notranja vrata montirali na knauf steno, morate le-to pred pričetkom montaže ustrezno ojačati. Ojačate jo skladno s priporočili izvajalca. Knauf oziroma mavčnokartonska stena je zelo lahka stena z relativno majhno nosilnostjo, zato je ključno, da jo pred pričetkom del ustrezno utrdite, da ne pride do poškodb stene in povešanja vrat.  

5. Montaža zunanjih vrat 

5.1 Priprava vratne odprtine in sestava podboja  

Postopek montaže zunanjih vrat je pravzaprav precej podoben postopku montaže notranjih, le da je nekoliko zahtevnejši, saj imajo zunanja vrata kompleksnejše mehanizme od notranjih. Tako kot pri notranjih vratih moramo najprej pripraviti in izravnati vratno odprtino. Ko je odprtina primerno ravna, torej pravokotna in vzporedna s tlemi, pričnemo z montažo podboja. Za montažo zunanjih vrat potrebujemo zadostuje zidarska odprtina, ki je 2-3 cm večja od zunanjih dimenzij podboja in kakšen centimeter višja od višine podboja. 

Pozor! Če zunanji in notranji zaključni tlaki ob montaži zunanjih vrat še niso izvedeni, moramo na steno ob vratih označiti končno višino tlaka. Samo tako bomo vedeli, kako visoko jih moramo montirati, da se bodo tudi po montaži zaključnega tlaka dala normalno odpirati.  

5.2 Montaža podboja 

Nato podboj vstavimo v vratno odprtino, pred tem pa poskrbimo še za njegovo zaščito in ga prelepimo s krep zaščitnim trakom, ki ga je mogoče enostavno odstraniti. Podboj vrat v odprtino vstavimo tako, da je zgornja površina praga približno 2 cm nad gotovim podom, spodnji rob pa v ravnini z gotovim podom. Po končanem delu z vodno tehtnico preverimo natančnost izvedenega koraka. 

5.3 Podboj zagozdimo 

Ko smo končali z namestitvijo podbojev, jih z lesenimi kladicami, širokimi 6-7 cm zagozdimo na vseh straneh. Podboj najprej zagozdimo na zgornji strani na obeh straneh pokončnika, nato pa še na obeh vertikalnih straneh v višini prečnika. Na spodnji strani podboj zagozdimo pod pokočnikom in levo-desno na višini praga. Opravljeno delo preverimo z vodno tehtnico. 

5.4 Namestitev vratnega krila 

Ko smo zagozdili vse podboje, sledi namestitev vratnega krila. Preverimo odpiranje in zapiranje ter naleganje. Če je potrebno, v tem koraku še nekoliko prilagodimo pozicijo podboja. Preden zavrtamo luknje za pritrditev vratnega krila, ga snamemo s podbojev ali pa ga odpremo, saj lahko med vrtanjem pride do povešanja vratnega krila. 

5.5 Postavljanje distančnih letvic 

Nato je na vrsti vstavljanje distančnikov oziroma distančnih letev, ki jih namestimo v višini kljuke med pokončnika podboja in ju obojestransko podložimo, zato da ne poškodujemo podboja. Dolžina letvice mora biti enaka svetli dolžini prečnega podboja. Po končanem opravilu preverimo trdnost podboja in ravnost – pokončnika morata biti karseda pravokotna glede na tla.   

5.6 Sidranje podboja   

Podboj je potrebno tudi dokončno sidrati v zid, s čimer se zagotovi njegova trdnost. Z njega odvijemo sredinski prejemnik za zapah in vpad, nato pa skozenj zvrtamo luknjo s premerom 6 mm in globino 5 cm. Vanjo privijačimo sidrni vijak s premerom 7,5 mm in na svoje mesto privijačimo sredinski prijemnik. Sočasno s tem ponovno opravimo tudi kontrolo razdalje med obema pokončnikoma, saj obstaja možnost, da se je nekoliko izmaknila iz svoje pozicije. Postopek nato ponovimo še na zgornjem in spodnjem prijemniku in na višini spodnjega in zgornjega nasadila. 

5.7 Zatesnitev 

Ker gre za zunanja vrata, ne sme prihajati do nastanka toplotnih mostov. Zato jih moramo dobro zatesniti po RAL standardu. Zunanji sloj mora biti sicer vodotesen, a paroprepusten, zagotavljati pa mora tudi ustrezno zaščito proti vetru. Zatesnitev opravimo s pur peno, s katero enakomerno zapolnimo vse tri stene med vrati in zidom. A pozor, pur pena bo ekspandirala, zato jo moramo dodati manj, kot je želimo na koncu imeti. Po zapolnitvi s pur peno pustimo vrata podboj odprt še nekaj ur, zato da se lahko pena dokončno utrdi. 

5.8 Zaključna zidarska dela  

Po utrditvi poliuretanske pene lahko odstranimo distančne letvice in odvečno, ekspandirano peno obrežemo. Sledi namestitev zaključnih in okrasnih letev, priporočamo pa tudi, da pred koncem še zadnjič preverite naleganje, odpiranje in zapiranje ter ravnino vrat. Na koncu montiramo še kljuko. 

6. Montaža vrat – cena   

Koliko stane montaža vrat, je v prvi vrsti odvisno od tega, ali so vrata serijska (kupljena v trgovini) ali narejena po meri (mizarsko narejena). Tukaj so lahko razlike v ceno tudi 2x ali celo 3x. Za samo montažo notranjih vrat (brez nakupa oz. plačila dejanske izdelave vrat) boste v povprečju odšteli 60 EUR, za demontažo pa okrog 30 EUR. Montaža in demontaža vhodnih vrat je seveda dražja. Zanjo boste v povprečju odšteli do 100 EUR, za demontažo pa okrog 50 EUR.