1. Vzdrževanje zunanjosti hiše je pomembno 

1.1 S čiščenjem preprečimo nastanek poškodb   

Samo urejena in skrbno vzdrževana hiša vam bo lahko služila še vrsto let. Da bi hiša dosegla maksimalno življenjsko dobo, zahteva redna vzdrževalna dela in sanacije poškodb, tako v notranjosti kot zunanjosti. Zelo pomembno je, da hišo poleg rednih pregledov in sanacij morebitnih poškodb tudi čistimo. Redno čiščenje bo namreč odstranilo tiste faktorje in napake, ki bi potencialno lahko postali večji problem od zgolj estetske motnje. Npr. če strehe ne čistimo, jo preraste mah, ki s svojimi koreninami povzroča postopne razpoke strešnikov in vpija vodo, ki zaradi tega ne more normalno odtekati s strehe. 

1.2 Umazanija je moteča 

Nič ni hujšega, kot sedeti na zanemarjenih betonskih tlakovcih terase, ki jih prerašča mah in plevel. Kvaliteta vašega bivanja v hiši in okrog nje je namreč precej pogojena z njenim videzom; če je skrbno urejena in vzdrževana, se bomo na vrtu raje zadrževali, kot če nam pogled kazi fasada hiše, popolnoma preraščena z algami. To so pomembni dejavniki kvalitetnega bivanja, ki se jih žal prepogosto zavemo šele, ko je že prepozno in je problem že tu. 

2. Čiščenje tlakovcev 

2.1 Zakaj in kdaj očistimo tlakovce? 

Da so vaši tlakovci potrebni temeljitega čiščenja, najprej signalizira drobna trava, ki začne poganjati med njihovimi fugami. Če je ne potrgate, majhna travica hitro preraste v trdovratni plevel. Tlakovce je treba torej redno čistiti ves čas, saj lahko z rednim puljenjem majhnih travnatih poganjkov preprečimo nastanek večjega problema, ki ga predstavlja plevel. Tlakovci so potrebni čiščenja tudi v jesenskih dneh, ko trava in plevel sicer nista tako velik problem, se pa na njih nabira ogromno odpadlega listja. Listje na dežju nato gnije, kar lahko privede do nastanka alg. Tlakovci, ki so precej izpostavljeni padavinam in večino časa v senci, pa so nagnjeni še k nastanku mahu med fugami. In nenazadnje, tlakovce je treba čistiti zato, da se zunaj raje zadržujemo in da je naš vrt urejen in prijeten. Za tlakovce moramo torej skrbeti celo leto, nekoliko manj dela pa je pozimi. 

2.2 Ročno čiščenje tlakovcev 

Večina se nad plevel še vedno spravi ročno, kar pomeni, da vsak košček plevela iztrgamo iz zemlje. Pri tem je ključno, da plevel odstranimo skupaj s korenino, saj bo sicer zrasel nazaj že v nekaj dneh. Ta način ima napram visokotlačnemu čiščenju to prednost, da odstrani samo tisto, kar je moteče, polnilo med fugami pa ostane nedotaknjeno. Njegova glavna pomanjkljivost pa je seveda čas, ki ga takšno opravilo terja, saj je zelo zamudno, še posebej, če želimo odstraniti res vse moteče elemente. 
  
Za vzdrževanje površine zadostuje že groba metla oziroma krtača, s katero lahko tlakovce podrgnemo in iz njih tako odstranimo umazanijo. Pri ročnem čiščenju svetujemo uporabo sode bikarbone, s katero boste lahko uspešno odstranili umazanijo s površine tlakovcev. Zmes naj sestoji iz razmerja 10 dag sode bikarbone na 10 litrov vode. Mešanico polijte po tlakovcih, pustite delovati nekaj ur, nato pa tlakovce dobro zdrgnite s krtačo z grobimi ščetinami. 

2.3 Visokotlačno čiščenje tlakovcev 

S to metodo lahko zelo uspešno odstranimo mah in plevel med fugami tlakovcev. Gre za ti. »kerher«, kjer zelo močen curek vode umazanijo in plevel dobesedno »odpihne«. Ta metoda pa ima kot vsaka tudi nekaj slabosti. Težave se lahko pojavijo, če imamo v fugah med tlakovci pesek, saj bo visokotlačno čiščenje odpihnilo tudi tega, kar pomeni, da moramo nasipati novega. To opravilo se iz enostavnega tako prelevi v dolgotrajno in zahtevno, saj moramo nato sanirati še vse fuge med tlakovci. Najprimernejši pesek za fuge je kremenčev pesek, lahko pa uporabimo tudi navadno mivko. V vsakem primeru moramo z dosipavanjem peska počakati, dokler fuge niso popolnoma suhe. 

2.4 Kemično čiščenje 

Tretja možnost čiščenja tlakovcev je kemično čiščenje, ki je sicer izredno učinkovito, a žal precej neekološko. Če imate majhne otroke in domače živali, ki se na tlakovcih vsakodnevno zadržujejo in igrajo, se uporaba te metode odsvetuje. Ti. biocidno čistilo prav tako ni primerno, če imate v družini alergika, ki je še posebej občutljiv na močnejše šampone in detergente. 

2.5 Peskanje tlakovcev 

Če ne deluje nič od naštetega, lahko poskusimo tudi s peskanjem tlakovcev. Peskanje poteka tako, da z močnim tokom iztisnjenega zraka z dodanimi majhnimi peščenimi delčki odstranimo zgornjo, povrhnjo plast tlakovcev. Pod njimi se prikaže nova zbrušena plast, zato tlak izgleda kot nov. Za peskanje potrebujemo specializirano opremo. Če se odločimo za to metodo, je prav tako nujno, da očistimo celotno površino, saj bo sicer en del občutno čistejši in že na pogled drugačen od preostalih delov. 

2.6 Impregnacija tlakovcev 

Če se želimo karseda izogniti čiščenju tlakovcev oz. za to opravilo uporabiti minimalno časa, priporočamo, da se odločite za impregnirane tlakovce. Gre za industrijsko proizvedene tlakovce, ki so tovarniško impregnirani z zaščitnim slojem, ki upočasnjuje in deloma preprečuje nastanek umazanije. Ne samo, da bodo tlakovci zahtevali manj vzdrževanja, tudi samo čiščenje bo potekalo hitreje in enostavneje.   

2.7 Cena za čiščenje tlakovcev 

Večina ljudi se čiščenja tlakovcev loti sama, saj je takšno opravilo relativno nezahtevno. V kolikor bi vseeno želeli najeti profesionalno službo, vas bo to stalo nekaj EUR/m2. 

3. Čiščenje fasade 

3.1 Zakaj in kdaj čistimo fasado? 

Fasada je celo leto izpostavljena številnim vremenskim vplivom. Načeloma naj bi fasado hiše prepleskali vsakih 10 let, večkrat pa jo moramo čistiti in vzdrževati. Koliko dela bomo imeli s čiščenjem fasade, je najprej odvisno od napušča; večji napušč imamo, bolje je zaščitena naša fasada in posledično je tudi manj nagnjena k umazaniji in poškodbam. Fasade z minimalnimi napušči ali celo brez napuščev (predvsem take z ravnimi strehami) pa so precej nagnjene k nastanku alg in mahu, ki ga je potrebno redno odstranjevati. Če tega ne izvajamo, lahko postopoma pride do pričetka odpadanja ometa, stroški sanacije tega pa so precej večji od rednega vzdrževanja in čiščenja. Če gre za hišo v mestu ali blizu mesta, sploh pa če je hiša situirana neposredno ob cesti, veliko umazanije povzročijo izpušni plini, zaradi katerih fasada posivi. Kontaminacija z atmosferskimi plini je toliko večja neposredno ob železnicah, avtocestah in pristaniščih. 

3.2 Čiščenje fasade pogojuje vrsta fasade 

Ker je materialov za fasade ogromno, je izbira postopka čiščenja najprej odvisna od vrste materiala. Če gre za panele iz umetne mase, bomo fasado uspešno očistili že z mokro krpo in detergentom, v kolikor jo bomo čistili redno in vestno. Če gre za ometano fasado, je postopek nekoliko bolj zahteven, saj mokra krpa ne bo dovolj, prav tako pa moramo paziti, da se omet zaradi čiščenja ne odlomi. Spet drugačna situacija je pri opečni fasadi, kjer moramo poskrbeti tudi za številne fuge med zidaki.  

3.3 Nastanek alg, gliv in mahov 

Ena najpogostejših umazanij, ki preti naši fasadi, so zagotovo alge, glive in mahovi. Alge in glive so trdovratni mikroorganizmi, ki za svoj razrast potrebujejo le vodo in svetlobo, česar pa je na fasadi na pretek, saj na njej prihaja do kondenziranja. K nastanku alg, gliv in mahov so še posebej nagnjene severne fasade, ki so praktično ves dan v senci, zato se počasneje sušijo. Njihov zelenkasto-rjav videz spominja na plesen, čeprav ne gre za isto stvar. Fasada z algami in glivami ni le zelo grda, če jih ne odstranimo, pride do postopnega propadanja in posledičnega luščenja ometa s fasade. 

3.4 Čiščenje fasade z nizko in visokotlačnim čistilcem  

Ta metoda čiščenja fasade je posebej primerna za ometane fasade, saj gre za bolj nežno metodo od čiščenja z visokim tlakom. Pri tej metodi z nežnejšim vodnim curkom, ki so mu dodana čistilna sredstva. Gre za biorazgradljiva sredstva, ki dobesedno uničijo alge in glive. V nekaterih primerih to žal ne zadostuje in moramo uporabiti visokotlačno metodo čiščenja fasade, kjer fasado očistimo s precej močnejšim curkom vode. V kolikor gre za opečnati ali plastično fasade, priporočamo, da kar takoj poskusite z visokotlačnim čiščenjem, saj takšne vrste fasade za razliko od ometane ne morete poškodovati, čiščenje pa je učinkovitejše in hitrejše. 

3.5 Impregnacija fasade 

Podobno kot za tlakovce se tudi za fasado priporoča zaščita z impregnacijo. Z impregnacijo fasado zaščitimo oziroma pošpricamo z vodoodbojnimi premazi, ki preprečuje, da bi se alge in glive lahko prijele na podlago. Prav tako preprečuje nastanek kondenza, ki je ključen faktor pri nastanku omenjenih mikroorganizmov. Impregnacija tako občutno podaljša življenjsko dobo in lepoto fasade. 

3.6 Stroški čiščenja fasade 

Za čiščenje fasade boste odšteli med 3 in 5 EUR/m2, cena pa se nekoliko poveča, v kolikor želimo očiščeno fasado tudi impregnirati. 

4. Čiščenje strehe 

4.1 Kdaj in zakaj očistiti streho? 

Streha je del hiše, ki je zagotovo najbolj izpostavljen vremenskim vplivom iz okolja. Zato ni presenetljivo, da je streha eden izmed prvih elementov hiše, kjer se podobno kot na fasadi pojavijo neželene alge, glive in mahovi. Če jih ne očistimo, bodo tako kot pri fasadi povzročile postopen propad strešnikov. Sanacije tega je veliko dražja od rednega vzdrževanja, zato z njim ne odlašajmo. Pri tem pa se je potrebno zavedati, da lahko pretirano in neustrezno čiščenje strehe povzroči več škode kot koristi, saj lahko poškoduje strešnike. 

4.2 Ali lahko streho očistimo sami? 

To vprašanje se pojavlja zelo pogosto, odgovor nanj pa ni enoznačen, saj je odvisen od številnih dejavnikov. Najprej je treba poudariti, da je čiščenje strehe v lastni režiji lahko izjemno nevarno in zaradi možnosti padcev življenjsko ogrožajoče. Ni vseeno, ali želimo očistiti hišo pritlične strehe ali hišo s tremi nadstropji – višinska razlika je občutna in pomembna. Nadalje je pomembno, v kakšni fizični kondiciji smo, kakšno ravnotežje imamo, ali se morebiti bojimo višine in ali smo nagnjeni k vrtoglavici. Prav tako pomembno, ali imamo sredstva, s katerimi si lahko zagotovimo varnost v primeru zdrsov, torej ali se lahko kam pripnemo, kam pademo, če slučajno zdrsnemo z roba strehe ... Prav tako je ključen naklon strehe – ravne ali zelo položne strehe niso niti približno tako nevarne kot strme strehe. Po tehtanju prednosti in slabosti je slednjih precej več, zato je delo vseeno bolje prepustiti strokovnjakom, ki so zato usposobljeni in imajo profesionalno opremo. 

4.3 Mikrobno čiščenje strehe 

Gre za revolucionarno metodo, ki pri nas še vedno ni široko uporabljena, a strmo pridobiva na priljubljenosti. Pri tem postopku čiščenja streho najprej očistimo z visokotlačnim čistilcem, nato pa nanjo posipamo mikroorganizme, ki se hranijo z mahom. Namen metode je, da mikroorganizmi zatrejo pričetek rasti mahu na strehi, saj ga dobesedno pojejo. Pri tem je potrebno opozoriti, da za to učinkovitost te metode ne smemo očistiti celotnega mahu, saj se sicer mikroorganizmi z ničemer ne bodo mogli prehranjevati in tudi ne bodo mogli pravilno delovati. Priporoča se, da se pusti približno polovica površine mahu, ki jo bodo nato v nekaj tednih do konca očistili mikroorganizmi. 

4.4 Ročno čiščenje strehe 

Tako kot lahko ročno odstranimo plevel in mah med tlakovci, ga lahko ročno odstranimo tudi iz fug strešnikov. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je takšno delo izjemno zamudno in naporno. Če pripeka sonce, se moramo pred njim tudi ustrezno zaščiti. 

4.5 Visokotlačno čiščenje strehe 

Najbolj zanesljiva in najhitrejša metoda je zagotovo visokotlačno čiščenje strehe. Če izberemo to metodo, moramo biti pozorni, da s strehe ne odplaknemo kakšnega pomembnega elementa, ki nanjo ni bil kvalitetno pritrjen. Posledice tega bi lahko bile katastrofalne, saj bo streha začela puščati, v notranjost objekta pa bo prihajala voda. 

4.6 Cena za čiščenje strehe 

Cena čiščenja strehe je odvisna od več dejavnikov. Najprej je seveda pomembno, kakšna je površina strehe, nato pa tudi njen naklon, geometrija (zapletene in razčlenjene geometrije zahtevajo podrobnejše in dolgotrajnejše čiščenje), stopnja umazanije ter dostopnost strehe. Sicer pa se cene gibljejo nekje med 5 – 10 EUR/m2.