1. Črna gradnja

1.1 Kaj je črna gradnja

Črna gradnja ni formalno priznani pojem, saj se v zakonu o graditvi objektov takšna gradnja imenuje nedovoljena gradnja. Črna gradnja je tista gradnja, ki spada v eno izmed spodnjih kategorij:

- Nelegalna gradnja: to je gradnja, katere gradbena dela se izvajajo oziroma so bila izvedena z neveljavnim gradbenim dovoljenjem
- Neskladna gradnja: pomeni, da je za gradbena dela, gradbeno dovoljenje sicer izdano, vendar pa se gradnja izvaja v nasprotju s predpisanimi pogoji iz gradbenega dovoljenja. Prav tako pomeni, da se objekt uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem
- Nevarna gradnja: ta vrsta gradnje pomeni, da objekt oziroma gradnja objekta, ki je že končana ali pa se še izvaja, ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico.

1.2 Kdaj je potrebno gradbeno dovoljenje

- Enostavni objekti: gradbeno dovoljenje NI POTREBNO
- Nezahtevni objekti: potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, vendar v poenostavljeni obliki, lahko ga pridobi vsak, če upošteva zakonodajo in prostorske akte
- Manj zahtevni in zahtevni objekti: potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, ki se izdaja na podlago projekta za pridobitev GD, tega pa lahko izdela samo odgovorni projektant

1.3 Kršenje gradbenih predpisov

Ko gradimo objekte, moramo upoštevati vse gradbene predpise. Upoštevanje predpisov zagotavlja, da je objekt skladen s ključnimi zahtevami in zato posledično ne ogroža zdravja in premoženja ljudi ter ne kazi grajene in naravne krajine. Z eno besedo, da objekt ni črna gradnja. Pri enostavnih in nezahtevnih objektiv velja, da morajo biti statično neoporečni in varni pred požarom, druge zahteve pa so bolj ali manj nepomembne. To je tudi razlog, da je za klasifikacijo nezahtevnih in enostavnih objektov kriterij ta, da so nezahtevni za gradnjo in niso namenjeni bivanju, zato zanje ni nujno potrebno projektiranje in gradbeno-tehnično preverjanje.

Gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo pa je treba pridobiti tudi v primeru posega v konstrukcijo obstoječega objekta. Prav tako je treba upoštevati zahteve pred požarom (za omejitev širjenja ognja v primeru požara), zahteve varčevanja z energijo in zagotoviti toplotno prehodnost ovoja stavbe, skladno z zahtevami PURESa in tehnične smernice.

Če gradbene predpise kršimo, nam je predpisa prekršek, izdana globa in nato predvideno ukrepanje pristojnega inšpektorja. Inšpektor bo poleg izdane globe lahko zahteval takojšnjo prekinitev gradbenih del, v najslabšem scenariju pa lahko zahteva rušitev obstoječega objekta ali objekta v procesu gradnje. Da bi se temu izognili, se morate obrniti na odgovornega projektanta z licenco, ki pozna omejitve skladno s prostorskimi načrti in vam bo znal svetovati, stavbo pa bo sprojektiral tako, da bo pravno-formalno neoporečna.

2. Legalizacija objekta

2.1 Zakaj legalizacija objekta?

Legalizacija črne gradnje se največkrat izvede v primeru, ko bi želeli nepremično prodati ali če bi želeli na parceli na novo graditi dodatne objekte, ki se nanašajo na obstoječ nelegalen objekt ali pa če bi želeli nelegalen objekt rekonstruirati in prenoviti. Tudi če je objekt črna gradnja, vi pa začnete vanj gradbeno posegati, vas lahko sosedje prijavijo, saj za gradbena dela nimate izdanega gradbenega dovoljenja. Legalizacija črne gradnje ima to prednost, da objekt ponovno postane legalen, kar je ključnega pomena, saj je vsak legalen objekt avtomatsko več vreden kot črna gradnja. Z legaliziranim objektom lahko sklepate pravne posle, zaprošate za hipotekarni kredit, ga vpišete v katastrski pregled stavb in zemljiško knjigo, s čimer lahko dokazujete lastništvo. Legaliziran objekt vam torej nudi neprimerno več pravne zaščite kot črna gradnja, zato je legalizacija objekta nujna.

2.2  Kdaj legalizacija objekta ni možna

Žal obstajajo tudi primeri, ko legalizacija objekta in drugih gradbenih posegov zaradi neskladnosti z obstoječimi pravili za pridobitev gradbenega dovoljenja na tej parceli ni mogoča. Razlogov za to je mnogo, nič manj kot je omejitev, zapisanih v zakonih. Legalizacija objekta lahko ne izpolnjuje pogojev, če je objekt neskladen s prostorskimi akti, če gre za gradnjo na kmetijskem (nezazidljivem) zemljišču, če gre za gradnjo preblizu parcelne meje ali kakršno koli drugo neupoštevanje zakonov in pravilnikov.

2.3 Sprememba namembnosti objekta

Če želite spremeniti namen uporabe objekta, morate pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje. Čeprav ne gre za nobene gradbene posege v konstrukcijo obstoječega objekta ali gradnjo novega objekta, se lahko zaradi spremembe namembnosti objekta povečajo vplivi na okolico. To lahko direktno vpliva na postopno degradacijo območja in škoduje premoženju sosedov.

2.4 Legalizacija črne gradnje, zgrajene na kmetijskem zemljišču

Legalizacija črne gradnje, ki stoji na kmetijskem zemljišču, je možna v istih primerih, kot legalizacija objekta na katerem koli drugem zemljišču – če ni v nasprotju s prostorskimi akti in občinskimi prostorskimi načrti. Če je legalizacija objekta na kmetijskem zemljišču omogočena, je skupaj s pripravo dokumentacije potrebno plačati še odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča oziroma gozda.

Če sprememba namembnosti zaradi aktov, OPPN-ja in zakonodaje ni možna, lahko na občini vložite pobudo za spremembo pogojev. Moramo pa vas opozoriti, da je tak postopek časovno izjemno potraten in velikokrat ni uspešen. V takih primerih je najbolje, če se obrnete direktno na občino.

Novi gradbeni zakon pa dopušča dodatno možnost legalizacije objekta na kmetijskem zemljišči, v kolikor je bil objekt zgrajen na zemljišču z bonitetno oceno 40 ali manj. Ocena se določeni na podlagi podatkov o katastrski kulturi in razredu parcele pred gradnjo ter z upoštevanjem preglednic katastrskih okrajev. Ob ugodni bonitetni oceni je potrebna še predhodna lokacijska preveritev, na podlagi katere lahko občina odobri legalizacijo črne gradnje. Ta postopek je dolgotrajen in običajno traja več mesecev.

3. Postopek: kako poteka legalizacija črne gradnje?

Legalizacija črne gradnje je dolgotrajen postopek v več fazah, ki se ne more zgoditi čez noč. Legalizacija objekta je sestavljena iz več stopenj:

1. Najprej je treba na občini pridobiti lokacijsko informacijo. Iz nje lahko odčitamo prostorske akte, zakone in zahteve prostorskih načrtov, ki veljajo za parcelo oziroma lokacijo, kjer bi želeli objekt legalizirati.
2. Nato se z lokacijsko informacijo oglasimo pri projektantu. Projektant bo LI pregledal in podal mnenje, ali je v skladu z zahtevanimi omejitvami legalizacij objekta sploh mogoča. Če je mogoča, pri njem naročimo projektno dokumentacijo, ki jo bo izdelal skladno z zahtevami lokacijske informacije.
3. V postopku izdelave PGD dokumentacije je potrebno pridobivanje pogojev in soglasij
4. Po končani dokumentaciji se na upravni enoti vloži vloga za izdajo gradbenega dovoljenja
5. Po odobrenem in pridobljenem gradbenem dovoljenju sledi začetek del.

4. Kdo opravi legalizacijo objekta?

Legalizacijo objekta je najbolje prepustiti strokovnjakom. To so največkrat izkušeni arhitekturni ali gradbeni projektanti in pravniki. Načeloma vam bo odvetnik znal bolje svetovati glede pravno-formalnega ozadja legalizacije in bo tudi bolje interpretiral zakone, ne bo pa vam znal ponuditi projektantskega odgovora, kako na tej lokaciji kaj zgraditi. Odvetniki so zato zaželeni pri zelo zahtevnih in zapletenih postopkih legalizacije, kjer je treba podrobno poznati zakonodajo, sicer pa je zadostuje svetovanje izkušenega projektanta.

5. Koliko stane legalizacija objekta?

Legalizacija objekta stane približno toliko, kolikor stane priprava dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (GD). Cene v Sloveniji so odvisne od projektantskih birojev, načeloma pa se v povprečju gibljejo med 2500 - 5000 EUR. Treba pa se je zavedati, da je tej ceni včasih treba prišteti še globo, ki se jo plača ob vložitvi gradbenega dovoljenja za nelegalni obstoječi objekt.