1. Omet na splošno

1.1 Omet na fasadi

Fasada hišo varuje pred vplivi vremena, meteornimi vodami in vlago. Zaradi tega je fasada najbolj izpostavljen del hiše, ki mora kljubovati najostrejšim vplivom iz okolja, ki jo lahko poškodujejo. Izbira fasadnega sistema, materiali in konstrukcija so zelo pomembni in vplivajo na življenjsko dobo fasade in zahtevnost njenega vzdrževanja. Najpogostejši zaključni sloji fasade pri nas so še vedno raznorazni ometi, ki pa ponujajo mnogo unikatnih rešitev in variacij. Na voljo so različne barve, granulacije, obdelave, strukture in mehanske lastnosti.

1.2 Zakaj izbrati omet?

Omet je cenovno dostopna in zelo estetska izbira za zaključni sloj fasade. Velika prednost ometa je, da je enostaven za nanašanje, saj lahko fasado z ometom omečemo kar v lastni režiji. Prav tako je omet enostavno sanirati in popraviti nastale razpoke. Nenazadnje omet ponuja mnogo umetniškega in osebnega oblikovanja, od izbire barv, so načinov obdelave z različnimi teksturami, vzorci, izbiramo pa lahko tudi med različnimi vrstami, ki imajo posledično različne mehanske in fizikalne lastnosti. Skratka, možnosti je resnično veliko.

1.3 Slabosti ometa

Slabost ometa je njegova občutljivost na vremenske razmere. V primerjavi s fasadami iz drugih materialov se omet hitreje poškoduje in ga je treba redno obnavljati, vsaj prepleskati na 10 let. Na omet na hiši brez napušča zato kar pozabite, saj bo uničen v nekaj letih. Druga slabost ometa je razrast alg in plesni, ki se pogosto pojavljajo in so še posebej moteče. Sicer se jih da zatreti z algicidi, vendar pa ti niso okolju in zdravju ljudi povsem neškodljivi, alge pa se nato v nekaj letih pojavijo ponovno. Problem alg je izrazit predvsem na območjih toplotne izolacije, ki preprečuje oz. upočasnjuje prehod toplote iz interierja navzven, zaradi česar se omočen sloj ometa suši dalj časa.

2 . Katerih vrst so ometi?

2.1 Široke možnosti izbire

Na voljo je resnično veliko vrst ometov: akrilni, silikatni, silikonski, slikatno-silikonski, silikonsko-akrilni in mineralni ometi. Vsi našteti se poleg sestave, elastičnost, sposobnosti vezave na podlago in trdnosti najbolj razlikujejo v vodoodbojnosti in paroprepustnosti, pri čemer je akrilni omet v primerjavi s silikatnim ometom manj paroprepusten in bolj vodoodbojen, najbolj vodoodbojen in paroprepusten pa je silikonski omet.

Od razlik med ometi je odvisno, katerega bomo uporabili v določenem fasadnem sistemu, saj ni kar vsak omet primeren za vsako fasado, velja pa obratno: za eno fasad je primernih več ometov. Pri izbiri ometa za fasado je najbolje slediti priporočilom proizvajalcev. Načeloma velja pravilo, da pri fasadah z EPS izolacijo (ekspandiran polistiren) ni posebnih omejitev, za fasade z mineralno volno pa se priporočajo ometi z nekoliko boljšo paroprepustnostjo.  

2.2 Akrilni omet

Akrilni ometi so predstavljali največjo revolucijo na trišču ometov in pri izdelavi fasade. Vezivo akrilnega ometa je v primerjavi z apneno-cementnimi ometi preprosto za nanos, hkrati pa ima dobre vodoodbojne in paroprepustne lastnosti. Akrilnim ometom lahko dodajamo neomejeno barvnih nanosov, ki so na UV žarkih relativno stabilni in obstojni, pri sušenju pa lahko uporabimo tudi pospeševalce, ki pridejo še posebej prav v zimskih dneh, ko so temperature zraka nizke.

2.3 Silikonski ometi

Silikonski ometi so prišli zadnji, imajo pa odlične lastnosti elastičnosti, vodoodbojnosti, obstojnosti barv (zaščita proti UV-žarkom), prav tako pa so nasploh trdoživi ob še tako težkih zunanjih razmerah. To je vidno predvsem na prenašanju temperaturnih razlik, ki povzročajo pokanje ometa, silikonski omet pa jih ublaži in ne popoka ob še tako velikih temperaturnih razlikah.

2.4 Silikatni ometi

Pri silikatnih ometih gre za vezivo iz vodnega stekla in kemične silifikacije, kar vodi do čvrste vezave s podlago in večje paroprepustnosti. Silikatni ometi pa imajo eno veliko pomanjkljivost, to je ozka barva paleta, ki je na voljo, so pa zaradi višjega pH-ja odlični proti algam in plesni.

2.5 Silikatno-silikonski in silikonsko-akrilni 

Kombinirani ometi kot so silikatno-silikonski in silikonsko-akrilni imajo to prednost, da hkrati vsebujejo lastnosti in prednosti vseh naštetih zaključnih ometov. Silikatno-silikonski so idealno paroprepustni in vodoodbojni, spet drugi pa imajo na voljo resnično široko barvno paleto in visoko paroprepustnost. Ponujajo torej več možnosti, kot jih ponuja vsak omet posamično.

2.6 Mineralni suhi ometi

Pri dotični vrsti ometa gre za vnaprej pripravljene mešanice apna, cementa in peskov. Prednost teh ometov je, da so hodroskopski, kar pomeni, da vpijejo vlago iz zraka, vodo pa zaradi veliko tankih žil enakomerno razporedijo po površini. To omogoča, da se voda veliko hitreje posuši, kar preprečuje nastanek plesni in alg.

2.7 Mozaični ometi 

Mozaični ometi so znani po svoji izjemni odpornosti in poškodbe in madeže, spadajo pa v skupino tankih ometov z debelino do 3 mm. Gre za maso akrilne smole in agregata, pri čemer je lahko slednji naraven ali barvan. Prednost mozaičnega ometa je prav vsebnost smole, ki preprečuje prodor vode v omet, a hkrati dopušča njeno izhlapevanje. Zaradi tega se lahko mozaični omet spira in čisti z vodo, pa ne bo prišlo do poškodb (seveda morate paziti na primerno moč curka). Mozaični omet se zaradi teh lastnosti največkrat uporablja kot zaključni sloj podstavkov fasade, na katere pogosto šprica umazanija, zaj ga je enostavno očistiti in vzdrževati.

3. Postopek nanosa ometa

3.1 Kdaj ometati fasado?

Izvedba ometa za fasado se velikokrat izkaže za neustrezno, je pa še kako pomembna, če želimo obstojnost in trdnost ometa. Največkrat se razpoke in poškodbe pojavijo jeseni in v začetku zime, ko je vlažnost zraka največja, kar upočasnjuje sušenje fasade, poleg tega pa začnejo temperature strmo padati. Ti meseci so zaradi tega najmanj primerni za izvedbo fasade, zato priporočamo, da se jim izogibate. Naspoh velja pravilo, da za idealne pogoje za izvedbo vlažnost zraka ne sme presegat 65%, da je treba blokirati direktno osončenost fasade in z uporabo mrežic zagotoviti blokado vetra. Izvedba ometa fasade bi naj tako idealno potekala od marca do novembra pri temperaturah med 5 in 35 stopinj.

3.2 Predpriprava stene za ometavanje

Pred vsakim končnim obdelovanjem stene, naj bo to zunanja fasada ali notranja predelna stena, moramo pripraviti in zgladiti steno, ki jo bomo ometali. Iz stene moramo najprej odstraniti razpoke, grče in ostale moteče elemente površine. Nato je steno potrebno ojačati z gradbeno mrežico, kar je toliko bolj pomembno, če je zid sestavljen iz raznoraznih materialov. V določenih primerih (npr. v primeru stene iz plinobetona) moramo steno dodatno premazati s premazi za boljši prijem ometa na obstoječo podlago. Stena iz opeke, ki je manj vpojna, pa zahteva obdelavo z obrizgom, ki ji njeno vpojnost in posledično izboljša oprijem. Po obdelavi in glajenju stene počakamo, da se le-ta posuši, nato pa pričnemo z ometavanjem fasade.

3.3 Zmes za omet

Mešanico ometa lahko zmešamo sami ali pa v specializirani trgovini kupimo vnaprej pripravljeno malto. Mešanico lahko zmešamo ročno, v vedru, ali v profesionalnem betonskem mešalniku. Velja pravilo, da mešamo toliko časa, da zmes postane enakomerna, predvsem pa brez kakršnih koli grud. Največkrat proizvajalec v navodilih navaja optimalni čas mešanja zmesi, po katerem se lahko orientiramo.

3.4 Nanašanje ometa na površino

Pred pričetkom nanašanja ometa moramo na steno nujno pritrditi kovinske profile, s pomočjo katerih bomo lahko omet po celotni površini nanesli kontrolirano, predvsem pa v enakomerni debelini. Omet vedno nanašamo z zidarsko žlico v vertikalnih pasovih. Po osušitvi ometa sledi obdelava površine skladno z našimi željami. Na voljo je mnogo različnih tekstur obdelave, ki si jih bomo podrobneje ogledali v nadaljevanju.

3.5 Sloji ometa

Omet se lahko na fasado nanese v enem ali dveh slojih, kar pogojuje obstoječa stenska površina, ki jo ometavamo. Za notranje stene je dovolj, da jih omečemo enkrat, pri zunanjih fasadah pa se zaradi dolgotrajnosti in vzdržnosti običajno naneseta dva sloja. Na fasado najprej nanesemo grob omet, nanj pa nato še finega. Zaradi kombinacije grobo – fino se bosta oba sloja odlično spojila med seboj.  

4. Ročni in strojni ometi

4.1 Ročni ometi

Ročni ometi so zelo stara tehnika nanašanja ometa na površino. Gre za bolj kompleksno tehniko nanašanja ometa, ki je vsi izvajalci ne izvajajo. V preteklosti so se uporabljali predvsem apneni ometi, katerih struktura je danes nadgrajena z dodatki cementa. Zmes za ročni omet se pripravi v mešalniku. Najbolj očitna prednost ročnega nanašanja ometa je izdelava umetelnih in avtorskih tekstur z vzorci. Pri vzorcih imamo na voljo veliko svobode in izbire: od rustikalnega, starinskega izgleda, do grobih nanosov ali komaj zaznavnih tekstur. Slabost ročnega ometa je neenakomerna trdnost materiala, saj mešanica zaradi sprotne priprave ni zmeraj enaka.

4.2 Strojni ometi

Strojna izvedba ometov precej pohitri in poceni ometavanje sten. Strojni nanos ometa je nadomestil uporabo kompresijskih črpalk, najbolj očitna prednost te tehnike pa je predvsem hitrost izvedbe ometa in visoko homogena mešanica, ki je produkt konstantega mešanja zmesi. Strojna izvedba omogoča omet brez fug in razpok, kar vpliva na kljubovanje vremenskim razmeram in upočasnjuje propadanje zaključnega sloja. 

5. Obdelava ometa

5.1 Fini omet - grobi omet

Kot pove že njuno ime, je delitev ometa na grobi in fini omet najosnovnejša in označuje taktilnost. Finost oziroma grobost ometa je odvisna od velikost zrn, ki so pri finem ometu mleta in majhna, pri grobem pa večja in različnih velikosti. Za notranje stene se običajno uporabljajo fini ometi, za fasade pa bolj grobi, saj so fini zelo občutljivi na umazanijo in jih je treba večkrat obnavljati.

5.2 Strukturni omet

Strukturni omet spada med grobe omete, prepoznamo pa ga po njegovem zrnatem videzu, ki je posledica granulata kremena. Po videzu je strukturni omet grčast in nagrbančen. Je odlična izbira za prostore, kjer stene niso popolno ravne, saj njihova razgibana in grčasta struktura videz neenakomerne stene nekoliko zakrije. Strukturni ometi poživijo prostor in mu vdahnejo nekaj taktilnosti, ki je navadne ravne, bele stene nimajo. Zato je velikokrat dovolj, da so stene bele, saj želen učinek proizvede sama tekstura stene. Slabost tega ometa je, da zaradi svoje grčavosti ni primeren za prostore, kjer se stena hitro umaže in razmoči, torej za kuhinje in kopalnice, saj bomo takšno steno le stežka očistili, med grude ometa pa se bo v kuhinji ulovila maščoba.

5.3 Teksturiran omet

Za teksturiran omet je značilna plastičnost, ki omogoča izdelavo različnih vzorcev. Običajno se tak omet pobarva, je pa vrhunska izbira za prostore, kjer želimo stenske površine še posebej poudariti. Omejitev pri teksturiranem ometu je, da za njegov nanos potrebujemo ravno in gladko obdelano steno, prav tako pa ga ni priporočljivo nanesti v vlažne prostore, saj vlago hitro vpija, kar pospeši njegovo propadanje.

5.4 Beneški omet

Gre za večslojni dekorativni omet, ki ga nemudoma prepoznamo po posnemanju videza marmornate teksture. Beneški omet je izdelan iz akrilnih ali naravnih barv, prahu dragih kamnov in sintetičnih polimerov. Gre za skrajno eleganten omet, ki prostoru vdahne pridih razkošja in luksuza. Beneški omet je tradicionalni omet, ki so ga uporabljali že v Antiki, odlikujeta pa ga obstojnost in dolga življenjska doba.

5.5 Mineralni omet

Mineralni omet je zmes cementa, mineralov in apna. Slednje služi kot razkuževalec, ki preprečuje nastanek alg in plesni. Ta vrsta ometa je zaradi svoje paroprepustnosti odlična izbira za prostore, kjer vlažnost ni kontrolirana, saj jo je omet sposoben uravnavati sam. Dodatna prednost je, da gre za najbolj osnoven in najcenejši omet z možnostjo vsestranske uporabe.

5.6 Imitacije kamna, opeke, lesa

Na koncu prejšnjega tisočletja so bili zelo popularni ometi, ki so s svojo teksturo in videzom posnemali imenitnejše materiale, denimo kamen, opeko in les. Za izdelavo takšnega ometa potrebujemo šablono, ki jo po nanosu ometa pritisnemo na podlago, tako da šablona na ometu pusti svoj odtis. Šablono moramo odstraniti, dokler je omet še vlažen, saj se bo v nasprotnem primeru zarastla skupaj s steno. Omet, ki imitira druge materiale, je izrazito reliefen, zato ni primeren za prostore, kjer obstaja možnost, da se stena umaže. Za izvedbo ometa z imitacijo materialov so na voljo različne vrste veziv. Za imitacijo opeke so primerni silikonski ometi, za imitacijo lesa ometi na organskih osnova in lazurna fasadna barva, za imitacijo ravnega kamna pa marmolitni ometi, kombinirani z osnovnimi premazi.

6. Cena za omet

Cena ometa v odvisnosti od načina ometavanja ne razlikuje kaj prida. Ročni ometi so po ceni povsem primerljivi s strojnimi, cen na m2 pa se giblje med 6.5 – 7 EUR. Odstopanja in pribitki se običajno pojavijo zaradi neravnih površin, ki zahtevajo več glajenja, pribitke pa lahko pričakujete tudi pri ometavanju težko dostopnih površin kot so špirovci ali poševna podlaga.