V nadaljevanju
1. Toplotna izolacija balkona / terase
1.1 Zakaj je izolacija balkona tako pomembna?
Izolacija balkona predstavlja poseben tehnološki izziv, saj gre konstrukcijsko gledano za podaljšek medetažne plošče, ki se iz notranjosti nadaljuje v zunanjost. Seveda vsi vemo, kaj to pomeni: notranji del medetežane plošče moramo toplotno prekiniti od zunanjega ali pa zunanji del izdatno zaščiti s toplotno izolacijo. Nepravilno izvedena toplotna izolacija balkona oziroma terase vodi v nastanek toplotnih mostov, ki so s stališča dobre gradnje nedopustni.
1.2 Slaba izolacija balkona
Slaba toplotna izolacija povzroča nastanek toplotnih mostov, kar smo omenili že zgoraj. Poglejmo, zakaj je to tako velik problem, ki pri gradnji nikakor ni dopusten. Toplotni mostovi so mesta na hiši s povečano oziroma preveliko toplotno prehodnostjo. Nastanejo lahko zaradi slabo izvedenih detajlov, stikov različnih materialov in nepravilno izvedbo toplotne izolacije. Izolacija balkona oziroma terase največkrat naleti prav na zadnji problem - na nepravilno izvedbo. Če je balkon izveden kot nadaljevanje medetažne plošče iz notranjega v zunanji prostor, se takoj pojavi toplotni most. Če ga ne saniramo in balkona toplotno ne izoliramo, bo v tem predelu toplota hitreje prehajala iz notranjosti proti okolici.
To pomeni, da bomo pozimi izgubljali veliko energije in posledično imeli višje stroške ogrevanja. Takšna izvedba pa ni le zelo neekonomična, je tudi škodljiva za okolje (saj po nepotrebnem porabljamo preveč energije) in za konstrukcijo objekta. Na predelu toplotnih mostov, torej kjer je izolacija balkona slaba ali je sploh ni, vlaga pogosto kondenzira.
To vodi v pojav stenske plesni v notranjosti prostorov in zadrževanje vlage v konstrukciji. Plesen v prostoru je škodljiva za zdravje ljudi, vlaga v konstrukciji pa pospeši njen propad in lahko vodi v resne konstrukcije okvare objekta, ki ogrožajo varnost stanovalcev. Če je konstrukcija lesena, prične les trohneti, če je betonska pa vlaga vodi v koroziji armature, kar izdatno zmanjša nosilnost armiranobetonske plošče.
2. Toplotna izolacija balkona ali terase - izvedba
2.1 Sestavne plasti balkona
Osnovna sestava balkona sestoji iz armiranobetonske (AB) balkonske plošče, ki je z vseh strani obdana s toplotno izolacijskimi ploščami (največkrat XPS). To velja za primer, ko je balkonska AB plošča podaljšek AB medetažne plošče objekta. Z namestitvijo toplotne izolacije pod AB balkonsko ploščo ne prihaja do toplotnega mostu. Obstaja tudi drugačna izvedba, pri kateri se uporabljajo Schock elementi.
2.2 Izolacija balkona v klasični izvedbi
T. i. klasični način izvedbe balkona predstavlja betonska plošča balkona, ki je neposredno povezana z medetažno ploščo hiše. Pri tej izvedbeni rešitvi je nujno, da se konstrukcija balkona izolira z vseh strani (zgoraj, spredaj in spodaj), da ne prihaja do toplotnih mostov in s tem posledično do izgub in povečanih stroškov na račun ogrevanja. Samo tako bo toplotna izolacija balkona oziroma terase brezhibno izvedena. Zgornja plast toplotne izolacije (XPS) mora biti izvedena v naklonu, s čimer je omogočeno nemoteno odtekanje padavinske vode s talne površine balkona (keramika, betonske prane plošče, les).
Klasična izolacija balkona oziroma terase žal vodi v zelo debelo balkonsko ploščo, kar je lahko iz arhitekturno-estetskega vidika nezaželeno in kazi celotno podobo objekta.
2.3 Toplotna izolacija balkona s Schock elementom
Najbolj enostavna je toplotna izolacija balkona oziroma terase s t. i. Schock elementom. To je poseben element, ki sestoji iz toplotne izolacije in jeklene armature, ki se jo poveže z medetažno armiranobetonsko ploščo, pri čemer se armaturne palice zalije z betonom. To pomeni, da je izolacija balkona popolna, ne da bi nam bilo treba v sloje toplotne izolacije oblačiti cel konzolni del balkona. S schock elementom lahko dosežemo najmanjšo možno debelino plošče balkona oziroma terase, kar je sploh iz arhitekturnega vidika še kako zaželeno.
Schock elementi imajo nosilnost, podobno nosilnost armiranobetonske plošče, zato lahko nanje brez problema postavljamo nosilne stene. Za nosilnost poskrbijo armaturne palice, zalite z betonom.
Glavna slabost takšne toplotne izolacije balkona oziroma terase je visoka cena. Ker je Schock element zelo napredna tehnologija, ki omogoča popolno toplotno izolacijo balkona brez dodatnih slojev izolacije, je temu primerno cena v primerja s klasično izvedbo precej višja.
3. Kako debela naj bo toplotna izolacija balkona?
3.1 Izolacija balkona naj bo enaka izolaciji objekta
Debelina toplotne izolacije balkona naj bo, če je le možno, enaka debelini toplotne izolacije na fasadi objekta ali pa vsaj približno enaka v primeru, ko nimamo dovolj prostora. Glavni problem sanacije balkona se pojavi ravno pri namestitvi toplotne izolacije na zgornji strani balkonske AB plošče, razlog pa se pojavlja v pomanjkanju višine do balkonskih vrat.
3.2 Pomanjkanje višine za izolacijo
Pomanjkanje višine za izvedbo vseh slojev na vrhnji strani balkona je na splošno največja težava sanacije balkona, saj smo omejeni z višino tlaka v notranjem prostoru. Končna višina tlaka na balkonu ne sme presegati višine tlaka v notranjem prostoru. V primeru, da je onemogočena vgradnja enake debeline toplotne izolacije kot na fasadi, se priporoča debelina toplotne izolacije vsaj 5 cm.
4. Hidroizolacija terase
4.1 Je hidroizolacija terase res potrebna?
Hidroizolacija terase je nujna, saj je terasa vodi izpostavljena isto kot ravna streha. Za dobro izvedbno hidroizolacije je teraso - tako kot ravna streho - potrebno izvesti pod rahlim, 1-2 stopinjskim naklonom, ki bo omogočal odvajanje vode proti žlebovom.
4.2 Hidroizolacija terase je enaka hidroizolaciji strehe
Postopek hidroizolacije terase je isti kot postopek hidroizolacija ravne strehe, le da je terasa za razliko od ravne strehe vedno pohodna, zato bo hidroziolacija skrita pod plastjo zaključnega zunanjega tlaka. Tudi sloji so podobni. Če je terasa konzolna, se zaplete se pri toplotni izolaciji, kjer sta možna dva načina izolacije, ki smo ju opisali zgoraj. S hidroizolacijo pa načeloma ni težav.
5. Kako se izvede hidroizolacija terase?
5.1 Hidroizolacija terase - pravilna izvedba
Hidroizolacija terase se položi na toplotno izolacijski sloj v naklonu. Toplotna izolacija mora biti v naklonu zaradi odtekanja vode. Hidroizolacijo balkona sestavljata praviloma dva sloja polimernih bitumenskih trakov. Prva plast hidroizolacije (samolepilni trak) se položi neposredno na toplotno izolacijo v naklonu, brez uporabe plamena. Drugi sloj hidroizolacije se nadalje izvede s pomočjo varilnega traku (plamen).
5.2 Hidroizolacija terase mora dobro tesniti
Pomembno je, da sta prvi in drugi sloj hidroizolacije dobro zvarjena med sabo. Ker je hidroizolacija terase sestavljena iz več trakov oziroma pasov, je pomembno, da so vsi trakovi med seboj dobro spojeni, zato da ne pride do prepuščanja vode. Hidroizolacija terase je - tako kot za ravno streho - največkrat kar bitumenska folija.
5.3 Stik vertikalne in horizontalne hidroizolacije
Hidroizolacija terase preide iz horizontalne v vertikalno neposredno na toplotno izolacijo zunanje stene ali prag balkonskih vrat. Zato je zelo pomembno, da je hidroizolacija terase na mestu prehoda iz horizontalne v vertikalno izvedena s preklopom - pomeni, da je izvedena pod določenim kotom, manjšim od 90°, da ne pride do pretrganja trakov. Minimalna višina vertikalne hidroizolacije nad končno višino tlaka balkona naj obvezno znaša 15 cm.
6. Kaj pa hidroizolacija balkona?
Čeprav so nekateri prepričani, da zaradi balkona v višjem nadstropju, ki našemu balkonu nudi streho oziroma neke vrste napušč, hidroizolacija balkona ni potrebna, resnica ne bi mogla biti bolj drugačna. Ker meteorna voda na zemljo skoraj nikoli ne pada točno pod kotom 90 stopinj, lahko v vetrovnem vremenu ali obilnem nalivu na našem balkonu pričakujemo izdatno količino meteorne vode. Hidroizolacija balkona je zato nujno potrebna, izvede pa se na isti način kot zgoraj opisana hidroizolacija terase.