1. OCENA STANJA BALKONA PRED SANACIJO

Večina ljudi se seveda srečuje s problemom starega balkona, ki je zaradi različnih vzrokov potreben konkretne sanacije, bodisi zaradi korozije, cvetenja, zmrzali ali drugih dejavnikov. Pred začetkom posega v konstrukcijo balkona si nujno zastavite določena vprašanja povezana z vašim proračunom oz. določitvijo cenovnega ranga, lokacijo, zaključno podlago balkona, trenutnim stanjem balkona in nenazadnje tudi z izhodom na balkon zaradi dovoljene in potrebne višine končnega tlaka.

Cena sanacije balkona

Tako kot pred vsakim posegom je nujno, da se pred posegom pozanimate o ceni sanacije balkona, ki je seveda odvisna od količine oz. obsega potrebnih del ter vrste in kvalitete materialov. Dejstvo je, da vas bo najbolj udarila po žepu vrsta sanacije, kjer je potreben poseg v nosilno konstrukcijo balkona (AB ploščo) z namenom utrditve in zapolnitve morebitnih razpok.

Lokacija balkona

Drugo vprašanje, ki se pojavlja v zvezi s sanacijo balkona je lokacija balkona. Lokacija balkona je pomembna z vidika različnih podnebnih oz. vremenskih pogojev, saj se istovrstni material (recimo določeni zaključni premazi) drugače odziva na vremenske pogoje glede na lokacijo.

Kakšna je podlaga balkona?

Vprašanje v zvezi s podlago balkona je naslednje, ki je pomembno z vidika sanacije balkona. Zaključna podlaga balkona je lahko keramika, to so lahko betonske prane plošče, lesene deske ali elastičen vodotesni površinski sistem. Za vsako od zaključnih talnih podlag obstaja določena rešitev glede sanacije balkona.

Trenutno stanje balkona




Pred posegom je nujno preveriti in oceniti trenutno stanje balkona. Kako popraviti/sanirati armiranobetonsko ploščo v primeru poškodb? Običajno je potrebna sanacija armiranobetonske plošče zaradi raznih vdolbin, por, razpok ali enostavno zaradi odpadajočega betona, ki je posledica rjavenja armature.

Pred samim reševanjem problemov in sanacije balkona se je v prvi vrsti potrebno opredeliti, kaj točno želite oz. kakšno je stanje balkona. Za vas smo opredelili oz. navedli dve varianti izvedbe balkona, t.j. novi balkon in stari balkon, ki je potreben ustrezne sanacije.

2. KATERE SO NAJPOGOSTEJŠE POŠKODBE BALKONA?

Za konec smo navedli najpogostejše poškodbe balkonov, ki se pojavijo pri nekvalitetni vgradnji in obdelavi detajlov ter uporabi nekvalitetnih materialov. Mednje prištevamo cvetenje, poškodbe na račun zmrzali in poškodbe zaradi korozije.

Cvetenje balkona

Do cvetenja balkona pride zaradi nekakovostnih izvedenih stikov, zaradi katerih pride do vdora vode v konstrukcijo balkona. Sorazmerno z rastočo zunanjo temperaturo, se vlaga posledično dviga na ogreto zunanjo površino balkona s postopkom difuzije in pri tem topi in odnaša kalcijeve soli. Na površini balkona izhlapela voda pušča za seboj beli ostanek, ki je poznan kot cvetenje.

Poškodbe zaradi zmrzali

Poškodbe balkona zaradi zmrzali nastanejo ob zelo nizkih temperaturah, ko voda v porah betona ali estrihu zmrzne in posledično naraste volumen. Ob povečanju volumna v porah pride do razpok, kar vpliva na slab videz balkona (konstrukcije), kar je še slabše pa je dejstvo, da skozi razpoke pride še več vode.

Poškodbe zaradi korozije

Eden izmed glavnih razlogov nastanka korozije je slabo izvedena hidroizolacija balkona. Voda na ta način prodre v betonsko konstrukcijo balkona. Koroziji je izpostavljena armatura (jeklene palice), kar povzroči rjavenje. Pri takšni armaturi je nevarnost, da se zaradi povečanja volumna loči od betona. Kot posledica korozije se kaže pokanje in drobljenje betona.

Nekvalitetni materiali in nekvalitetna izvedba stikov

Zgoraj opisane poškodbe so posledica nekvalitetnih uporabljenih gradbenih materialov in izvedenih stikov različnih materialov, kot je npr. stik med cementnim estrihom in plastično ali jekleno drenažno cevjo (odtokom). Razlog je v različnih mehanskih lastnostih gradbenih materialov - recimo raztezanju pri različnih temperaturah. V primeru različnih temperaturnih raztezkov posameznih elementov in gradbenih materialov, pride do pojava razpok, skozi katere z lahkoto pronica voda, ki povzroči poškodbe konstrukcije.