Utor na steni

1. Utor na steni: smernice in omejitve

Vsa predpisana določila in omejitve glede izvedbe utorov so zapisani v standardu za projektiranje zidanih konstrukcij. Tam najdemo navedene dopustne globine in širine utorov v nosilnih zidovih. Navedene dopustne dimenzije utorov ni treba računsko preverjati. Standard za projektiranje zidanih konstrukcij služi kot osnova projektantom gradbenih konstrukcij in projektantom inštalacij. V standardu je obenem zavedeno, da utori ne smejo potekati skozi preklade in druge nosilne elemente, ki so vgrajeni v zid. Sem spadajo tudi protipotresne armiranobetonske vezi, ki v konstrukcijah iz opeke prenašajo horizontalne obtežbe potresa in vetra.

V številnih projektih statike starejših stavb je izrecno zapisana prepoved izvedbe utorov, ki bi lahko ogrozila nosilnost celotne konstrukcije.

2. Najpogostejše napake pri izvedbi utora na steni

Med najpogostejše napake sodi pregloboka in predolga izvedba utora glede na njegovo smer, poleg tega se utori velikokrat izdelajo v armiranobetonskih prekladah in armiranobetonskih vezeh, kar seveda nikakor ni dopustno. Če se zgodi, da se med izvedbo utora prereže jeklena armatura v zidni vezi med opečnimi stenami, bo ta izgubila svojo prvotno nosilno nalogo. Poleg tega se je treba zavedati, da naknadno popravilo oz. zaprtje utora s pomočjo kita in ometa nosilnosti stene nikakor ne povrne v prvotno stanje.

3. Preglobok utor na steni

Posledica izvedbe utora prevelikih dimenzij je oslabitev celotne nosilne konstrukcije in posledično zmanjšanje nosilnosti oz. varnosti za prevzem vseh vrst obtežb (vodoravne, navpične, obtežbe potresa, obtežbe vetra). Tako obstaja nevarnost, da se zid s preglobokim in predolgim vodoravnim utorom prevrne ali vsaj izrazito popoka že ob manjšem potresu. Prav na mestih utorov pride v primeru potresa do zdrsov konstrukcije.

4. Statični preračun utora na steni

Če želimo izvesti dolg in globok utor v nosilno steno, toplo priporočamo, da pred izvedbo del najamete statika, ki bo preračunal, ali je izvedba takšnega utora varna in mogoča. Gre za enostaven preračun, ki ga bo statik opravil že v nekaj delovnih dneh, za to pa vam bo skupaj z ogledom stene v živo računal cca. 150 - 200 evrov. Četudi se vam to morda zdi veliko, se morate zavedati, da vas bo nepravilna in nevarna izvedba utora na dolgi rok stala veliko več, saj boste morali v primeru potresa in oslabitve nosilne funkcije stene sanirati celotno nosilno steno. Če gre za večstanovanjsko stavbo, lahko nepravilna izvedba utora povzroči razpokanje zidu tudi v sosednjih stanovanjih, zato boste morali kriti tudi te stroške.

5. Utor na steni glede na različne konstrukcije

5.1 Utor na ometani steni

Največ stanovanj in hiš ima notranje stene ometane in prepleskane. Takšne stene omogočajo relativno enostavno izvedbo utora na steni, sploh če je plast ometa dovolj debela. V tem primeru lahko manjše kable (npr. kable za elektriko) speljemo kar po debelini ometa in moramo kvečjemu le minimalno posegati v konstrukcijo. Izrez za 

na steni v omet lahko izvedemo ročno, a bo, če nismo dovolj natančni, trpela estetika, saj se hitro zgodi, da črta ni ravna. Drugi način izvedbe utora na steni je z vrtečim orodjem, npr. bor mašino z vidia svedrom. V tem primeru vrtamo postopoma in previdno po predhodno narisani črti. Postopek olajša druga oseba, ki med vrtanjem drži sesalec, zato da se prah ne praši po celi sobi. Utor na steni po končanem delu zgladimo s kitom in prepleskamo s stensko barvo.

Pohištvo in predmete v neposredni bližini moramo pred začetkom del zaščititi s folijo.

5.2 Utor na steni iz opeke

Izvedba utora na steni je odvisna od tega, ali je opeka nosilna stena ali zaključna obloga brez nosilne funkcije ter ali je stena iz opeke vidna ali ometana. Če je opeka nenosilna, vrtanje v steno ni riskantno, tudi če vrtamo globoko. Še vedno pa je zelo neestetsko, če je stena iz opeke vidna. Utor na steni iz opeke je namreč skoraj nemogoče lepo izvesti. Opeko bomo težko lepo zakitali, poleg tega bo utor potekal tudi čez fuge med opekami in dolge črte utora nikakor ne bomo mogli dobro skriti. Utor na steni iz vidne opeke je zato bolje izvesti s plastičnim kanalčkom. Če je stena iz opeke nosilna in ometana, lahko vanjo brez težav zavrtamo krajši utor z globino 1 - 2 cm, ne da bi poškodovali njeno nosilnost. Za daljše in globlje utore se moramo predhodno nujno posvetovati s statikom!

5.3 Utor na steni iz armiranega betona

Stene iz armiranega betona so sestavni del sodobne arhitekture, a imajo to slabost, da po končani izvedbi ni mogoče popravljati in prestavljati nobenih inštalacij, saj so vse zalite v betonu. To konkretno pomeni, da ni mogoče elegantno premakniti luči ali nekje izvesti dodatno vtičnico, kaj šele drugače speljati vodovodne inštalacije in podobno. Podoben problem imamo tudi pri ometanih armiranobetonskih stenah, kjer estetika sicer ni tako važna, a inštalacij vseeno ni mogoče prestavljati brez večjih, invazivnih posegov. A ker je hiša živi organizem, v katerem se življenje spreminja in razvija, so manjše spremembe električnih inštalacij včasih nujne. V tem primeru moramo izvesti utor na steni. Zavedati se je treba, da utor ne sme biti globlji od 1 - 1,5 cm, saj imajo armiranobetonske stene le 2 - 3 cm debelo zaščitno plast betona, ki ščiti armaturo. Če bomo zarezali pregloboko, bomo prišli do armature, ki je sicer ne bomo mogli prerezati, a jo bomo izpostavili zraku in vlagi, zato bo lahko začela rjaveti. Izvedbo utora na steni iz armiranega betona zato raje prepustimo profesionalcem, tudi zato, ker je beton izjemno trd in je lep, raven rez težko izvesti.

Utor na steni iz armiranega omogoča lepši končni videz, saj ga lahko zgladimo s kitom v podobni barvi, kot je beton. Kitan del lahko izvedemo celo tako, da s svojimi barvnimi niansami popolno imitira vidni beton, če pa je betonska stena ometana, estetika kita ni važna, saj bomo steno prepleskali.