1. INJEKTIRANJE ali OBLOŽITEV Z ARMIRANIMI OMETI?
Prenove objekta, ki bo pripomogla k celovitosti delovanja konstrukcije, se lahko lotimo z vgradnjo zidnih vezi, menjavo ali utrditvijo stropnih konstrukcij ali s povezavo oz. sidranjem strešne in stropne konstrukcije z nosilnimi zidovi. V primeru, da zidovi niso enakomerno razporejeni v obeh smereh stavbe, lahko vgradimo nove zidove, katere sezidamo na novih temeljih in jih povežemo z že obstoječimi zidovi. V kolikor pa izračuni pokažejo, da je zidove potrebno utrditi, pa imamo na voljo dve metodi, od katerih je vsaka posebej primerna za določeno vrsto zidovja, katerega bomo utrjevali. Gre za metodo injektiranja in utrjevanje zidova z armiranimi ometi.
Injektiranje
Injektiranje velja za preverjeno učinkovito metodo za utrjevanje kamnitih zidov. Objekti zidani iz kamnov imajo običajno dva zunanja sloja iz večjih kamnov, v notranjosti pa se nahajajo manjši kosi kamna in opeke, kateri so le delno zapolnjeni z malto in zato vsebujejo veliko praznin. In prav s postopkom injektiranja se v praznine vtisne injekcijska mešanica, ki med sabo poveže vse sestavne dele zidovja v homogeno celoto. Injekcijska mešanica sestoji iz veziva-cementa, polnilnih materialov in raznih drugih dodatkov, ki olajšajo injektiranje in preprečijo kasnejše neželene stranske učinke (npr. pojav vlage v zidu).
Rezultat injektiranja se kaže v večji togosti zidovja. V primeru, da bo z injektiranjem utrdili le posamezne zidove v zgornjih etažah, bi na ta način porušili pravilnost konstrukcije, saj ziovi z večjo togostjo pritegnejo večje potresne sile. Edini pravilni postopek je, da v nadstropju injektiramo celotno zidovje. Izvedbo injektiranja prepustimo strokovno usposobljenim izvajalcem.
Kako ugotoviti ali je zid primeren za injektiranje?
Sama primernost zidovja za injektiranje in njegova učinkovitost je zelo odvisna od strukture kamnitega zidu, zato je pred projektiranjem potrebno opraviti podroben pregled zida, priporoča se tudi poskusno injektiranje v posamezne dele zidovja. Na podlagi navedenih postopkov se ugotovi primernost injektiranja oz. utrditve zidovja z omenjeno metodo. Ugotovi se tudi poraba injekcijske mešanice na enoto prostornine, ki se seveda razlikuje od stavbe.
Primer iz prakse so recimo večje stavbe, med katere prištevamo gradove in cerkve, ki imajo zidovje grajeno iz klesanega kamna z bolj pravilnimi zidarskimi zvezami, zato je praznin razmeroma malo. To zidovje ima v primerjavi z dvoslojnim zidom večjo trdnost, zato so za pritrditev primerne druge metode.
2. Oblaganje z armiranimi ometi
Oblaganje z armiranimi ometi velja za drugi način utrditve zidanih stavb. Metoda je posebej specializirana za utrjevanje opečnatega ali predhodno injektiranega kamnitega zidovja. Pri tej metodi se zidovi oblagajo z obojestranskim cementnim ometom, ki je armiran z jeklenimi armaturnimi mrežami. Iz prakse je razvidno, da utrjevanje zidovja izključno po stavbnem ovoju ni učinkovito, zato je potrebna obložitev zidu na obeh straneh, pomembno pa je, da se z obojestransko oblogo utrdi vse nosilne in vezne zidove posameznega nadstropja. Tako recimo ne pomaga utrjevanje obodnih zidov izključno na zunanji strani, če pa se lotimo oblaganja le posameznih zidov, pa porušimo pravilnost celotne konstrukcije. Enako kot pri injektiranju, je tudi pri metodi oblaganja zidov z armiranimi ometi potreben predhodni pregled trenutnega stanja, strokovno usposobljena ekipa izvajalcev z izkušnjami in dodaten nadzor nad izvedbo.