1. KJE NAMESTIMO DIMNIK?
Položaj oz. lega dimnika mora biti skrbno načrtovana in premišljena, saj bilo katere naknadne spremembe na že vgrajenem dimniku in njegovi poziciji predstavljajo dodatne stroške za investitorja. Pomembno je, da so dimnik, glavno kurišče in vezni element medsebojno povezani in dovolj blizu, da je zagotovljeno zanesljivo in obstojno delovanje celotnega sistema.
Lega dimnika v objektu je odvisna predvsem od položaja kurišča. Priporočljivo je načrtovanje dimnika na mestu, kjer je navpična os dimnika v bližini slemena strehe. tak položaj dimnika ima namreč določene gradbene, tehnične in funkcionalne prednosti. Še ena prednost pozicioniranja dimnika v bližini slemena strehe je ta, da je zunanji del dimnika, ki je izpostavljen neugodnim vremenskim razmeram čim bolj kratek. Na ta način si boste vsekakor znižali stroške pri zaščiti zaključka dimnika pred zunanjimi vplivi.
Načrtovanje in dimenzioniranje dimnika
Dimenzioniranje dimnikov je pomemben dejavnik, ki ga je potrebno vsekakor upoštevati pri projektiranju. Zavedati se je namreč potrebno, da vsak ogrevalni sistem deluje brezhibno le ob primernem preseku dimnika. Zato ne bo odveč, da še enkrat povemo, da morajo biti dimnik, kurišče in vezni element v medsebojni povezani usklajenosti. Večji presek dimnika je običajno potreben pri ogrevanju na trda goriva in manjši pri ogrevanju na plin ali olje.
2. KAKO DELUJE DIMNIK?
Kot omenjeno že prej, je poglavitna naloga dimnika odvajanje zgorelih plinov v zunanje ozračje. Pri zgorevanju olja, lesa, plina ali drugega goriva, se posledično tvorijo dimni plini, ki jih prištevamo med produkte zgorevanja. Zgoreli plini v dimnikih imajo precej višjo toploto od zunanjega zraka in imajo v primerjavi z zunanjim zrakom tudi precej manjšo gostoto.
Na podlagi tega imajo vroči plini na dnu dimnika nižji zračni tlak v primerjavi s tlakom na dnu stolpa zunanjega zraka. In prav ta zunanji višji tlak dimnika predstavlja pogonsko silo, ki vleče oz. premika zgorevani zrak v kurilno napravo ter zgorele pline navzgor proti zunanjosti. Celotno gibanje zgorevanega zraka in dimnih plinov se imenuje naravni vlek oz. dimniški efekt. Naravni vlek sovpada z višino dimnika, zato višji dimnik ustvarja večji naravni vlek.
Pri vsem tem pa je potrebno paziti na predimenzioniranje samega dimnika oz. dimnik z neprimerno veliko višino, pri katerem lahko nastane ravno nasprotni učinek. V primeru previsokega dimnika se namreč odvedeni dimni plini lahko ohladijo še preden sploh dosežejo vrh dimnika oz. zunanjo okolico. Na ta način se torej ustvari nezadosten naravni vlek, kar onemogoča izhod zgorevanih plinov.
Slika spodaj: povezava dimnika in kurišča
A dimniška kapa
B krona
C izolacija
D dimniška tuljava
E dimni gobec
F zaključna kapa
G drsni priključek na peč/kamin