Podporni zid ali škarpa

Podporni zid je podporna konstrukcija, katere primarna naloga je varovanje oz. podpiranje nasipa. S pomočjo podpornega zida tako zadržimo zemljo pred vsipavanjem oz. njenim posedanjem, poleg tega pa na račun vgradnje podpornega zidu pridobimo nekaj ravnega terena. Podporni zid ima poleg svoje primarne (funkcionalne) naloge tudi estetsko vlogo, saj poživijo okolico in ji dajo okrasni pomen.

Podporne zidove oz. konstrukcije delimo v dve osnovni skupini, in sicer v težnostne podporne konstrukcije in upogibne podporne konstrukcije. O vrstah podpornih zidov bo več napisanega v prihajajočih člankih.

V skupino težnostnih podpornih konstrukcij uvrščamo kamnite podporne zidove, kamnite zložbe, različne oblike armirano-betonskih podpornih zidov, betonske ali lesene kašte in gabione.

Med upogibne podporne konstrukcije pa se uvrščajo pilotna stena, diafragma, zagatna stena in berlinska stena z vertikalnimi nosilci in vmesnimi polnili.

Za težnostne podporne konstrukcije je značilno, da se pritiskom oz. obremenitvi zemljine zoperstavijo s svojo lastno težo. Težnostne podporne konstrukcije so lahko toge ali gibke in sestavljene iz različnih materialov.

 

Pri dimenzioniranju podpornih konstrukcij moramo upoštevati primarni sili, ki nastopata v statični obravnavi. To sta pritisk zemljine in lastna teža konstrukcije podpornega zidu. Na težnostno podporno konstrukcijo pa lahko poleg prej omenjenih primarnih sil vplivajo tudi druge obremenitve.

 

Pri statični analizi podpornega zidu so upoštevana mejna stanja globalne nosilnosti, prevrnitve, lega oz. pozicija rezultante sil v dnu temelja, morebiten zdrs pod temeljem, nosilnost temeljnih tal, mejna stanja na račun strujanja talne vode in upoštevanje ter dimenzioniranje kritičnih prerezov podpornega zidu.

Pri izvedbi podpornega zidu je potrebno upoštevati pritisk zemlje na podporni zid, velikost temeljev, ustrezno armaturo in kakovost betonske mešanice oz. primerno marko betona v primeru armirano-betonskega podpornega zidu.

 

Ni nujno, da je podporni zid izključno iz armiranega betona. Podporni zid lahko sestavljajo betonski zidaki ali kamniti bloki. Kot omenjeno že prej, je poglavitni pomen podpornega zidu preprečevanje zdrsa zemlje  primeru nagnjenega terena in preprečitev vdora vode z višjega na nižji nivo.

 

Kot prvo je potrebno izkopati gradbeno jamo s temelji. Na dno jame se nasuje gramoz, ki ga ustrezno utrdimo. Ko je podlaga dobro pripravljena in utrjena, jo betoniramo ter postavimo lesene opaže in vgradimo ustrezno armaturo. Armaturo predstavlja rebrasto železo, povezano s stremeni v t.i. armaturni koš. Sledi vlivanje betona v prej pripravljen opaž, s čimer se izvede temelj za škarpo. Z gradnjo podpornega zidu lahko nadaljujemo, ko se beton ustrezno utrdi.

 

Ko končamo z gradnjo podpornega zidu, sledi postavitev drenažne cevi s filtrom, po kateri odtekata padavinska in talna voda v ponikalnico ali meteorno kanalizacijo.

Pri izvedbi podpornega zidu se velikokrat pozabi na ustrezno vgradnjo hidroizolacije. Z nevgradnjo hidroizolacije je beton izpostavljen vplivom in pronicanju vode iz zaledja podpornega zidu. Ravno zaradi tega, da ne pride do raznih poškodb, korozije, rjavenja, pokanja in drugih nevšečnosti, je hidroizolacija škarpe še toliko pomembnejša.

Cena škarpe je v osnovi odvisna od izvajalca, uporabljenih materialov podpornega zidu in dimenzij podpornega zidu.

 

Najcenejša škarpa stane okoli  120 - 150 €/m2. Za več informacij pošljite povpraševanje preko naše spletne strani, kjer vam bomo pomagali z izbiro najugodnejšega izvajalca za podporni zid.