1. KONCEPT ENERGIJSKO UČINKOVITE HIŠE
Koncept nizkoenergijske hiše temelji na večih izhodiščih. Mednje v osnovi prištevamo rabo obnovljivih virov energije OVE (sonce, veter, voda, zemlja), dana izhodišča (lokacija, klima) in cilje (zmanjšanje porabe energije, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov).
Za dosego ustreznega energetskega razreda hiše pa so ključnega pomena osnovne komponente nizkoenergijske hiše, aktivni tehnični sistemi in delovanje nizkoenergijske hiše.
1.1 Komponente nizkoenergijske hiše
Med komponente nizkoenergijske hiše prištevamo orientacijo hiše, obliko hiše, ovoj stavbe (toplotna izolacija, zrakotesnost, konstrukcija hiše brez toplotnih mostov, zasteklitve, senčenje), konstrukcijski sistem nizkoenergijske hiše in uporabljene gradbene materiale.
1.2 Aktivni tehnični sistemi nizkoenergijske hiše in delovanje stavbe
V koncept nizkoenergijske hiše so vključeni tudi aktivni tehnični sistemi za ogrevanje vode in zraka, aktivni tehnični sistemi prezračevanja, osvetljave, proizvodnja elektrike in razne druge hišne naprave. Sam način delovanja nizkoenergijske hiše pa je povezan iz vidika obnašanja uporabnikov.
2. ENERGIJSKI RAZRED, NIZKOENERGIJSKI STANDARD HIŠE
Da montažna hiša oz. bilo katera druga stavba spada v nizkoenergijski razred, mora izpolnjevati določene pogoje oz. nizkoenergijski standard. Tako je zgornja meja nizkoenergijskega standarda 50 kWh/m2a specifične letne potrebne toplote za ogrevanje stavbe (Qnh). Meja nizkoenergijskega standarda je skladna s standardom v tujih državah.
2.1 Kazalniki rabe energije v stavbah
Prej omenjeno specifično letno potrebno toploto za ogrevanje stavbe (Qnh) prištevamo med kazalnike rabe energije v stavbah. Med kazalnike rabe energije v stavbah spadajo še specifični letni potrebni hlad za hlajenje stavbe in specifična dovedena energija za samo delovanje stavbe, kamor spada energija za ogrevanje stavbe (na tekoča in plinasta gorvia, biomaso), energija za pripravo tople vode (na tekoča in plinasta goriva,električno energijo, biomaso ali s sprejemniki sončne energije), hišna električna energija (hišni aparati in razsvetljava), energija za hlajenje stavbe in energija za delovanje pomožnih aktivnih tehničnih sistemov (toplotne črpalke, sistem prezračevanja, obtočne črpalke za cirkulacijo tople vode, črpalke za solarne sisteme, kotli z regulacijo,...). Kot posledica vseh prej naštetih energij za delovanje stavbe, se med kazalnike rabe energije uvrščajo emisije CO2.
2.2 Nizkoenergijski razredi hiš
Stavbe so glede na kazalnik specifčne letne potrebne oz. dovedene energije (Qnh) razdeljene v posamezne nizkoenergijske razrede.
Razred C
V razred C se uvrščajo objekti, ki izpolnjujejo minimalne zahteve nizkoenergijskih hiš oz. nizkoenergijske učinkovitosti hiš. Običajno gre za klasično montažno gradnjo, s sodobnim stavbnim pohištvom, ogrevanjem na plinski kotel in brez prezračevalnega centralnega sistema. Specifična letna potrebna energija za ogrevanje znaša 35-50 kWh/m2a.
Razred B2
Razred B2 zajema nizkoenergijske (montažne) hiše v pravem pomenu besede, ki imajo izboljšan stavbni ovoj. Na račun izboljšanega stavbnega ovoja, znaša specifična letna potrebna energija za ogrevanje 25-35 kWh/m2a.
Razred B1
V razredu B1 so t.i. boljše nizkoenergijske (montažne) hiše, z izolativno izboljšanim stavbnim ovojem, ogrevanjem na toplotno črpalko in prezračevanjem z rekuperacijo. Specifična letna potrebna energija za ogrevanje stavbe je 15-25 kWh/m2a.
Razred A2
V razred A2 spadajo pasivne (montažne) hiše, z dodatnim izolativnim, izboljšanim ovojem, ogrevanjem na toplotno črpalko in prezračevanjem z rekuperacijo. Specifična letna potrebna energija za ogrevanje stavbe je 10-15 kWh/m2a.
Razred A1
V najbolj nizkoenergetski razred, A1, uvrščamo t.i. litrsko hišo (1L hiša), ki vsebuje še dodatno izolativno izboljšan stavbni ovoj, izboljšano stavbno pohištvo, ogrevanjem na toplotno črpalko in prezračevanjem z rekuperacijo. Specifična letna potrebna energija za ogrevanje stavbe je 10 kWh/m2a ali manj.
3. ENERGIJSKI TOKOVI V HIŠI
Za konec je z vidika energetske učinkovitosti hiše potrebno še omeniti energijski tokove, ki se pojavljajo v stavbi in vplivajo na rabo energije. Mednje prištevamo transmisijske izgube (Qt), ventilacijske izgube (Qv) in solarne dobitke (Qs). Svoj delež energije v stavbi še prispeva notranja oprema in uporabniki (Qi).
Nasvet strokovnjaka iz podjetja Fomes gradbeništvo d.o.o.
Kakšno debelino toplotne izolacije priporočate za nizkoenergetski standard hiše?
Priporoča se povprečna debelina 16 cm, kjer se že doseže nizkoenergetski standard, kjer zgornja mejna vrednost znaša 50 kWh/m2a specifične letne porabe toplote za ogrevanje stavb (Qnh).
Na kakšen način pa se doseže pasivni standard?
Za dosego pasivnega standarda je obvezna vgradnja stavbnega pohištva po sistemu RAL (tesnjenje v treh ravneh), debelina toplotne izolacije mora minimalno znašati 20 cm, poleg tega pa je potrebna vgradnja toplotne izolacije pod temeljno ploščo. g. Uroš, Fomes gradbeništvo d.o.o.
|