Legalizacija objekta

V nadaljevanju:

1. Legalizacija objekta
2. Kakšen namen ima legalizacija objekta?
3. Koliko stane legalizacija objekta?

1. Legalizacija objekta

1.1 Nedovoljena oziroma črna gradnja

Nedovoljena gradnja oz. črna gradnja je objekt, ki se gradi oz. je zgrajen brez pridobitve pravnomočnega gradbenega in uporabnega dovoljenja. Pod pojmom nedovoljena gradnja lahko razumemo celoten objekt ali le del objekta, ki je zgrajen in se uporablja na črno, brez ustreznih prej omenjenih dovoljenj. Del objekta, zgrajen brez pridobitve gradbenega dovoljenja je lahko nadzidava, prizidek, balkon, terasa, prizidana garaža in ostali deli objekta, ki jih je nemogoče odstraniti brez povzročitve škode na objektu.

Med nedovoljeno gradnjo prištevamo tri vrste gradenj, in sicer nelegalno gradnjo, neskladno gradnjo in nevarno gradnjo.

1.2 Legalizacija objekta in nelegalna gradnja

Med nelegalno gradnjo prištevamo objekte, za katere je bilo predpisano gradbeno dovoljenje, vendar se dela izvajajo oz. so izvedena brez ustreznega, veljavnega gradbenega dovoljenja. Med nelegalno gradnjo prištevamo tudi objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, vendar se le-ta v predpisanem roki ni odstranil.

1.3 Legalizacija objekta in neskladna gradnja

Neskladna gradnja pomeni, da je gradnjo oz. dela, ki se izvajajo, pri čemer je bilo pravnomočno gradbeno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oz. dela izvajajo v nasprotju z določenimi pogoji iz gradbenega dovoljenja. Med neskladno gradnjo prištevamo prav tako objekt, za katerega je pravnomočno gradbeno dovoljenje sicer bilo izdano, vendar se objekt uporablja v nasprotju z določenimi uporabnimi pogoji in uporabnim dovoljenjem.

1.4 Nevarna gradnja

Nevarna gradnja je gradnja, ki se izvaja, ali že zgrajeni objekt, ki ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte ali okolico.

2. Kakšen namen ima legalizacija objekta?

2.1 Legalizacija objekta omogoči vpis stavbe v kataster

S pomočjo legalizacije objekta je omogočen vpis objekta oz. stavbe v kataster. Na ta način lastnik pridobi hišno številko, ima pravico do vpisa svoje lastnine v zemljiško knjigo in lahko dokazuje svoje lastništvo, s pomočjo katerega se lahko uredi etažna lastnina v večstanovanjski stavbi. Z legalizacijo objekta lahko lastnik nepremičnine sklepa pravne posle, kot so prodaja, nakup, menjava in hipotekarni kredit.

2.2 Težave nelegaliziranih objektov

Če hiše ne legaliziramo, tvegamo prijavo pri gradbenem inšpektorju. Brez legalizacije tudi težje prodamo nepremičnino, nakopljemo pa si tudi težave pri upravnih postopkih, kot je recimo pridobitev subvencije Eko sklada. Pri gradbenem inšpektorju nas lahko prijavi fizična oseba ali občina, ki običajno pozove k legalizaciji objekta v roku enega leta.

Če do legalizacija objekta ne pride, gradbeni inšpektor izreče inšpekcijski ukrep, nato pa sledijo določene sankcije.

2.3 Inšpekcija

V primeru inšpekcijskega ukrepa so prepovedana številna dejanja v zvezi z nepremičnino, kot je izvedba komunalnega priključka na javno gospodarsko infrastrukturo, vpis in sprememba vpisa v zemljiško knjigo, uporaba objekta ali opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti v njem, promet z objektom ali z zemljiščem, na katerem se nahaja ter prepoved sklepanja vseh pravnih poslov, med katere prištevamo sklenitev kreditnih, najemnih, zavarovalnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov.

3. Koliko stane legalizacija objekta?

Cena legalizacije stavbe je odvisna predvsem od velikosti objekta. Približna cena pregleda podatkov, ki vključuje pregled prostorskih in pravnih podatkov za parcelo in stavbo je med 250 in 300 € (z vključenim DDV). Cena postopka legalizacije za manj zahtevne objekte oz. hiše je od 3000 € naprej (brez vključenega DDV-ja). Cena postopka legalizacije za večje, zahtevne stavbe pa je od 6000 € dalje (brez vključenega DDV-ja).