Pomen krajinske arhitekture v mestu in na podeželju

Odprti javni prostori morajo biti raznoliki, ljudem privlačni in predvsem uporabni, kar je najpomembnejša lastnost. Zelene površine morajo prebivalcem omogočati druženje, doživljanje, raznovrstne izkušnje, stik z naravo, bivanje na prostem, možnost rekreacije in na splošno kakovostno preživljanje prostega časa. Zelene javne površine tako prispevajo k izboljšanju življenjskega okolja.

 

Pri celostnem načrtovanju krajine je pomembno, da se upoštevajo naravne in krajinske danosti prostora, raznolikosti potreb posameznikov, dostopnost do prostorskih dobrin in kar je najpomembneje, povezanost vseh zelenih javnih površin mesta v zaključen in celovit zeleni sistem, ki na ta način omogoča večjo učinkovitost ter ima ugoden vpliv na klimatske pogoje v mestu.

 

Pri zasnovah novih sosesk ali prenovi le-teh, je treba zagotoviti čim večjo kakovost bivanja. To se doseže z načrtovanjem dovolj velikih in kakovostnih zelenih površin in zasaditvijo ustreznih drevesnih vrst, postavitvijo otroških igrišč, rekreacijskih poti, dostopnih poti za pešce in kolesarje, ohranitev vedut in zagotovitvijo dobrih ekoloških razmer. Dobre ekološke razmere pa se ustvarijo z ustreznim načrtovanjem koridorjev, ki ustvarjajo ugodne klimatske pogoje, urejanjem vodnih površin in ohranitvijo habitatov živalskih vrst.

 

Z okoljskega vidika je ključno, da so pri raznih posegih v prostor in krajino, kot so ceste, daljnovodi in načrtovanje industrijskih območij, vplivi na okolje čim manjši, saj je vsak poseg, pri katerem se morebiti onesnažijo vodne površine, kmetijska zemljišča in gozdne površine, neuspešen. Enaka načela veljajo tudi pri načrtovanju športnih in rekreacijskih površin, smučišč, kolesarskih poti, sprehajalnih poti, učnih poti in kopališč. Pri postopku krajinskega načrtovanja je tako potrebno upoštevati celosten razvoj določene krajine, ki združuje zahteve varstva naravnih in kulturnih lastnosti.

 

Še enkrat več se omenja izreden pomen načrtovanja in oblikovanja zelenih površin. Na račun zelenih površin se zvišuje vrednost samega stavbnega zemljišča, nepremičnine in kakovost bivanja nasploh. Prav zato je ključnega pomena, da se vzpodbudi interes investitorjev pri načrtovanju in ureditvi zelenih površin.