Delo krajinskega arhitekta

1. PODROČJA DELOVANJA KRAJINSKEGA ARHITEKTA IN PRIPOMOČKI

Krajinski arhitekt lahko opravlja svoje delo v državni ali lokalni upravi, oddelkih za razvoj in urejanje prostora v različnih podjetjih, ki so specializirana za načrtovanje in izvajanje posegov v okolju, opravljanje strokovnega dela na področju hortikulture, opravljanje dela v zavodih, ki se ukvarjajo s prostorskim načrtovanjem, raziskavami in vplivi posegov na okolje, delo v raznih nevladnih organizacijah, ki zajemajo področje varstva okolja in navsezadnje tudi izobraževanje na področju znanosti okolja. Krajinski arhitekt tako pokriva dokaj širok spekter področij in dejavnosti.

Da bo delo opravljeno čim bolj strokovno in natančno, se krajinski arhitekt poslužuje raznih pripomočkov oz. iz različnih virov in dejavnosti. To so lahko terenski ogledi in opravljanje meritev, kartografski material, fotografije, razna literatura, ortofoto posnetki in internet. Za delo so nujni element tudi risarski pripomočki ter ostale druge pripomočke za lažjo komunikacijo s strankami in strokovnjaki.

2. STORITVE, ZNANJA IN SPRETNOSTI KRAJINSKEGA ARHITEKTA

Krajinski arhitekt je v splošnem zadolžen za izdelavo ureditvenega načrta odprtega prostora. To je lahko park, rekreacijska površina, vrt, načrt krajinskega posega v prostor ali celo sanacija degradiranega območja. Prav tako so različni izdelki dela krajinskega arhitekta, med katere prištevamo prostorske načrte, prostorske dokumente, strokovno mnenje krajinskega arhitekta, članek oz. poročilo o raziskovalnem delu na področju oblikovanja krajine, razstavo raznih načrtov ali predstavitev že izvedenih del in posegov v prostor.

Za korektno in natančno opravljanje svojega dela, potrebuje krajinski arhitekt vrsto znanj in spretnosti, od znanja na področju humanističnih ved, kot sta umetnostna zgodovina in filozofija, do naravoslovja, družbenih področij, ekonomskih področij, tehnike, poznavanje gospodarjenja z viri, razvoj kulturne krajine, naselij in načrtovanja. Pri delu krajinskega arhitekta je pomembna njegova sposobnost celovite analize in obravnavanja problematike ter interdisciplinarno sodelovanje, analitična in sintetična sposobnost ter veščine komuniciranja z drugimi strokovnjaki in posamezniki.

3. RAZMERE ZA DELO IN INTERESI KRAJINSKEGA ARHITEKTA

Delo krajinskega arhitekta zajema veliko ogledov terena, ki pa je fizično nezahtevno. Sem sodijo ogledi, meritve, analiza stanja na določenem območju in nadzor izvedbe del. Zajeto je prav tako projektno delo, zaključki projektov pa veljajo za nekoliko zahtevnejše in bolj obremenjeno opravilo.

Tako kot delo arhitekta, je tudi delo krajinskega arhitekta zelo dinamično, saj obsega veliko število terenskih ogledov, delo v pisarni in srečevanje z naročniki ter ostalimi strokovnjaki z istega delovnega področja. Krajinski arhitekt mora imeti razviti čut za timsko delo, sposobnost logične ga sklepanja, vodstvene sposobnosti, raziskovalne sposobnosti in izvajanje koordinacije projektov. Komunikacija s pravilnim strokovnim izražanjem je temeljna prvina krajinskega arhitekta.

4. SORODNI POKLICI KRAJINSKEGA ARHITEKTA IN ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI

Najbolj sorodna poklica krajinskega arhitekta sta arhitekt in urbanist, na to pa sledi še inženir gradbeništva. Pri delu je zato pomembno dobro sodelovanje vsakega posameznika, kar je ključno za uspešno izvedbo projekta.

Možnosti zaposlitve za krajinskega arhitekta se pojavljajo na več področjih, od projektnega dela v državni ali lokalni upravi, strokovnega dela v raznih oddelkih in podjetjih, zadolženih za razvoj in urejanje prostora, kjer se načrtujejo in izvajajo posegi v odprti prostor, do dela na področju hortikulture, botaničnih vrtov in dreves, delo v zavodih, ki se ukvarjajo z raziskavami in vplivi na okolje in strokovno delo v nevladnih organizacijah s področja varstva in zaščite okolja.