Parcelacija

Nove parcele se ustvarijo z delitvijo ali združitvijo že obstoječih parcel. Evidenca novo nastalih parcel se naredi v zemljiškem katastru, kjer se izdela elaborat zemljiške katastrske meritve. Stara številka parcele se pri postopku parcelacije zbriše, saj nastane nova številka parcele. Razlog za izbris stare številke je lažja sledljivost podatkov iz zgodovine parcel.

Naročilo za postopek parcelacije vloži lastnik parcele. Če so na parceli različni solastniki, morajo naročilo vložiti vsi skupaj, razen v primeru parcelacije zemljišča pod stavbo, kjer je lahko naročnik solastnik, imetnik stavbne pravice, uporabnik stavbe ali upravnik.

K vlogi za pričetek upravnega postopka parcelacije je obvezno treba priložiti elaborat parcelacije. V primeru izvajanja parcelacije na osnovi dokumenta državnega ali lokalnega organa, je potrebno preveriti skladnost elaborata parcelacije z načrtom parcelacije iz državnega ali občinskega akta. Pri tem se sicer vsem solastnikom ni potrebno strinjati s takim postopkom, saj se v praksi ta način parcelacije največkrat uporablja pri odmerah cest ter pri izvedbi občinskih in državnih prostorskih planov.

V elaboratu parcelacije so prikazane nove parcele in novi poteki mej ter ostale potrebne sestavine. V primeru, da parcelne meje pred postopkom parcelacije še niso urejene, je potreben postopek ureditve meje za tisti določen del meje, ki se ga dotika nova parcela ali njen del. Postopek parcelacije in ureditve meje se ponavadi izvedeta skupaj na podlagi enotnega elaborata. Enotni elaborat vsebuje podatke iz elaborata o ureditvi meje in parcelacije. Postopek parcelacije se lahko opravi navkljub nestrinjanju glede poteka in ureditve mej ali pričetkom sodnega postopka ureditve meja.

Prepoved delitve velja za parcele, ki so po namenski rabi uvrščene med gozdna zemljišča, tudi v primeru, ko je del namenske rabe le gozd. Prepoved delitve za gozdna zemljišča je zapisana oz. določena v Zakonu o gozdovih v 6. odstavku 47. člena. Prepoved delitve pa drugače ne velja za ostale geodetske postopke, kot sta izravnava meje in ureditev meje ter za vsa zemljišča, katere solastnik je RS ali občina in za potrebe gradnje javne infrastrukture.

Postopek združitve parcel se največkrat uporabljajo zaradi davka na nepremičnine, saj je na ta način možno občutno znižati višino odmerjenega davka. Še en razlog tiči v lažjem upravljanju s parcelo, saj združena parcela omogoča izvedbo drugih geodetskih postopkov, ki sicer niso izvedljivi. Pri združitvi parcel se včasih na legalen način izognemo plačilu različnih davkov ali pa jih vsaj zmanjšamo.