1. GEODETSKI NAČRT
Na geodetskem načrtu so prikazane vse fizične strukture in pojavi na površini določenega zemljišča ter tudi pod površjem. Strukture so prikazane na posebni kartografski karti v pomanjšanem merilu. Geodetski načrt se izdela na podlagi podatkov iz uradnih evidenc. V primeru, da podatki iz uradnih evidenc niso dovolj natančni in ne zadoščajo za kakovostno izvedbo del, se podatke zajame neposredno na terenu z geodetsko izmero.
Geodetski načrt vsebuje podatke o vodah, reliefu, rastlinstvu, stavbah, rabi zemljišč, parcelah, administrativnih mejah, geodetskih točkah ter drugih fizičnih strukturah. Geodetski načrt sestavljata grafični načrtni prikaz in certifikat. Certifikat določa skladnost načrta s predpisi, ki urejajo graditev objektov ter prostor.
Namen geodetskega načrta je priprava projektne dokumentacije za graditev objekta, ki predstavlja osnovo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pomeni, da brez ustreznega geodetskega načrta ni možno dobiti gradbenega dovoljenja. Geodetski načrt se izdela v razmiku najmanj 25 m od predvidenega objekta in v merilu najmanj 1:1000 za stavbe oz. 1:5000 za ostale gradbene inženirske objekte.
2. UREDITEV PARCELNE MEJE
Zahtevo za ureditev meje lahko vloži lastnik, državni organ, lokalna skupnost ali druge osebe v skladu z zakonodajo. Geodetsko podjetje pridobi vse potrebne podatke za ureditev meje že pred izvedbo obravnave meje. Nato sledi ogled terena, kjer se izvedejo potrebne meritve in izmere brez prisotnosti lastnikov. Na končno mejno obravnavo, kjer se določi končna meja, so povabljeni vsi lastniki parcele in njihovi sosedje.
Pod pogojem, da lastniki in sosedje soglašajo s potekom meje, jo geodet izmeri in prikaže v elaboratu za ureditev meja. Ob koncu mejne obravnave se izdela zapisnik, ki je sestavni del elaborata za ureditev meje. Elaborat se preveri s strani Geodetske uprave RS. V primeru nepravilne izdelave ali neizpolnjenih vseh predpisanih pogojev, ga ta lahko zavrne. Če se vsi lastniki strinjajo s potekom meje, se s strani Geodetske uprave izda odločba, na podlagi katere se nove meje vrišejo oz. vpišejo v kataster.
3. IZRAVNAVA MEJE
Do izravnave meje pride pri spremembi poteka urejenega dela meje, kjer se lastnika sporazumno dogovorita o izravnavi meje. Pravilo velja, da se pri izravnavi meje površina manjše parcele ne sme spremeniti za več kot 500 m2.
4. OZNAČITEV MEJE
Do označitve meje pride na zahtevo lastnika, kjer se urejena meja označi z mejniki na podlagi podatkov zemljiškem katastru. Označitev meje se lahko izvede takoj po mejni obravnavi pod pogojem, da se z oznakami strinjajo vsi lastniki mejnih parcel. Geodetsko podjetje pošlje, ob koncu označitve meje, tehnično poročilo vsem lastnikom in Geodetski upravi RS.
5. PARCELACIJA
Parcelacija je postopek za spremembo meje. Pod pojmom parcelacija razumemo združitev ali delitev določene parcele. Postopek parcelacije se tako izpelje v primeru, ko lastnik hoče eno večjo parcelo razdeliti na več manjših ali pa dve sosednji parceli združiti v eno večjo parcelo. Pred samim postopkom parcelacije morajo biti urejene vse meje parcel, katere se dotikajo novega dela meje. Vse nove meje in nove parcele se evidentirajo v zemljiškem katastru s pomočjo upravnega postopka, ki ga izvede Geodetska uprava RS.
6. KOMASACIJA
Komasacija je skupina parcel, od katerih ima vsaka različnega lastnika. Poglavitni namen komasacije je oblikovanje parcel, ki lastnikom omogočajo lažjo uporabo. Pri komasaciji pride pravzaprav do lastniške izmenjave parcel. Če se vsi lastniki strinjajo s prikazanim novim potekom mej, izvede Geodetska uprava RS upravni postopek. V primeru uspešnosti komasacije, se v zemljiškem katastru evidentirajo nove meje.
7. EVIDENTIRANJE ZEMLJIŠČA POD OBJEKTOM
Pri evidentiranju zemljišča pod objektom gre za postopek, kjer se ugotavlja zemljišče pod stavbo in se to zapiše v zemljiški kataster. Geodetsko podjetje izdela elaborat za vpis zemljišča pod stavbo ali elaborat evidentiranja stavbe. Zahtevo za evidentiranje zemljišča lahko poda lastnik zemljišča, imetnik stavbne pravice ali investitor gradnje. Ko gre za primer večstanovanjske stavbe pa zahtevo lahko poda tudi lastnik ali uporabnik stavbe.