Urejenost gradbišča

Pred pričetkom del na gradbišču, mora vsak investitor gradbišče označiti z gradbiščno tablo. Gradbiščna tabla mora biti postavljena na vidnem mesto, ob vhodu na gradbišče, kjer se izvaja bodisi novogradnja ali rekonstrukcija.

V primeru, ko  gre za rušitev oz. odstranitev objekta, gradbiščne table ni potrebno postavljati. Gradbiščna tabla je prav tako nepotrebna v primeru gradnje objektov posebnega pomena za obrambo države, objekte na mejnih prehodih in pri objektih, ki so potrebni zaradi neposrednih naravnih ali drugih nesreč.

Za gradbiščno tablo sta predpisani njena oblika in prav tako podatki na njej. Podatki, ki so potrebni na gradbiščni tabli si sledijo v naslednjem vrstnem redu: naziv in namen objekta (novogradnja, prizidava, nadzidava, rekonstrukcija, sprememba namembnosti objekta, nadomestna gradnja ali rušitev objekta); številka gradbenega dovoljenja, datum izdaje, naziv organa, ki je izdal dovoljenje, morebitne navedbe sprememb, dopolnil in podaljšanj; naziv in sedež oz. ime, priimek in naslov investitorja; naziv in sedež projektanta, ki je izdelal projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in izdeluje projekt za izvedbo; naziv in sedež izvajalca gradnje in naziv in sedež nadzornika.

V primeru gradnje zahtevnega objekta se poleg prej naštetih podatkov pripiše še naziv in sedež revidenta, ki je opravil revizijo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter ime, priimek in naslov koordinatorja za varnost in zdravje pri delu na gradbišču.

Načrt organizacije in ureditve gradbišča je naslednja pomembna zadeva v sklopu urejenosti gradbišča. Načrt ureditve za investitorja izdela glavni izvajalec del.

Načrt organizacije gradbišča vsebuje podatke o območju, kjer se bo odvijala gradnja, parcelnih mejah, prostorih za začasne deponije materialov in drugih odpadkov, deponijah opreme in delovnih priprav, gradbiščnih provizorijih, kamor spadajo vodstvene pisarne, objekti za odmor in bivanje, garderobe, jedilnice, sanitarni objekti, prostori za prvo pomoč, laboratoriji in začasna skladišča. Na načrtu se pojavljajo še vsebina o namestitvi stalnih in začasnih gradbiščnih ograj in drugih zapor, kot so preusmeritev in zavarovanje prometa, namestitev prometnih in drugih znakov za razna obvestila in prepovedi dostopov in gibanja.

Prav tako so navedene potrebne zunanje in notranje komunikacijske poti na gradbišču, prehodi, vhodi, dovozi, izhodi iz območja, priključki na javno cesto, predeli oz. območja za pripravo materiala, polizdelkov, sestavljanje opažev, odrov in ostalih konstrukcijskih elementov, robovi izkopov in nasipov, višinski gabariti, nevarna ali varovana območja, mesta priključkov na javno infrastrukturo kot so plinovod, vodovod, električno omrežje, telekomunikacije, zrak, toplovod ter razdelilna mesta na gradbišču s potekom stalnih razvodov za čas gradnje. Na načrtu organizacije in ureditve gradbišča je prikazan tudi potek montaže konstrukcij ali posameznih konstrukcijskih elementov, potek izkopov, delovnih in fasadnih odrov, podpornih konstrukcij, namestitev oz. razporeditev žerjavov, dvigal, zabijal, črpalk, betonarn, asfaltnih postrojenj, območja za zbiranje in začasno deponijo gradbenega materiala in drugih odpadkov, zaščitna območja za varovanje okolice ter nazadnje tudi ukrepi za varovanje zdravja in oseb na gradbišču v času gradnje ter ostale širše okolice.

Obseg podatkov, ki so označeni na načrtu organizacije in ureditve gradbišča je odvisen od velikosti, predvidenega časa izvajanja del ter od zahtevnosti gradnje. V času izvedbe del je še en pogoj, in sicer vodenje dnevnika o izvajanju del – gradbeni dnevnik in knjiga obračunskih izmer, ko gre za gradnjo večjih objektov, saj je vodenje gradbenika dnevnika in knjige obračunskih izmer, pri gradnji v lastni režiji in nezahtevnih objektih, nepotrebno.

Vsako gradbišče je po zakonodaji potrebno pred pričetkom izvajanja del zavarovati, ne glede na to ali je za njega potreben načrt organizacije in ureditve ali sploh ne. Gradbišče se zavaruje z ograjo, s katero se prepreči fizični dostop do njega. V veliko primerih, se gradbišča zavarujejo z gradbenimi paneli, ki poleg dostopa preprečujejo tudi poglede na gradbišče. Za ograjo se največkrat uporablja armirana mreža, ki je pritrjena na količke. Najcenejša izmed vseh rešitev pa je posebna perforirana plastična folija, ki je največkrat v rdeči barvi in že od daleč opozarja na mesto gradnje. Perforirana plastična folija sicer ne more preprečiti fizičnega vdora na gradbišče, vsekakor pa prepreči in varuje posameznike v okolici, da le-ti ne bi pomotoma zašli na gradbišče in se poškodovali.

V primeru, da je gradbišče označeno neprimerno in ni zavarovano in če to ugotovi gradbeni inšpektor ali druga za to usposobljena oseba na področju kršitev zakona, lahko izvajalec del plača kazen tudi do višine 10000€.

Gradbišče mora biti ustrezno zavarovano tudi v primeru, ko se gradnje lotite sami, ob pomoči prijateljev, sosedov in drugih znancev, brez sodelovanja z gradbenih podjetjem. Če gradbišče ni urejeno, lahko plačate kazen v višini 700€.

Hujši primer je, ko vas zalotijo pri gradnji določenega objekta brez gradbenega dovoljenja in ste obenem tudi pravna oseba. Takrat boste morali globoko seči v žep, saj se kazni vrtijo tudi do 35000€. Kazen za fizično osebo je v tem primeru milejša in znaša le okrog 500€.

Zato je pomembno, da je gradbeni nadzornik, ki ga najame investitor, ves čas gradnje prisoten na gradbišču in da mu investitor zaupa. Državni gradbeni inšpektor se bo na gradbišču oglasil v primeru prijave, da se dela na gradbišču ne opravljajo pravilno oz. se gradi nekaj na nedovoljen način. Tovrstni gradbeni inšpektorji sicer nadzorujejo večja gradbišča in opravljajo kontrolo gradnje na bolj zahtevnejših objektih, kljub temu pa se na vsake toliko časa najde kak posameznik, ki prijavi nelegalno gradbeno delo soseda. Takrat lahko investitor pričakuje obisk gradbenega inšpektorja, pogostokrat pa se prijava izkaže za nepravilno. V zakonodaji obstaja tudi kazen za tako lažno prijavo, ki znaša približno 500€.