V nadaljevanju:
1. Krilno odpiranje vrat
Pri krilnem odpiranju vrat ločimo enokrilna in dvokrilna vrata. Enokrilna in dvokrilna vrata spadajo med najbolj standardno izvedbo vrat. S krilnim načinom se odpirajo vhodna vrata, notranja vrata in celo garažna vrata. Krilno odpiranje velja za najučinkovitejši sistem odpiranja glede zatesnitve in morebitnih toplotnih in ventilacijskih izgub iz prostora v primerjavi z drsnim ali zložljivim načinom odpiranja vrat. Po drugi strani pa zavzame veliko več prostora kot pa recimo drsno odpiranje vrat. Pri krilnem odpiranju je zato potrebno paziti na pozicijo vgradnje vrat oz. drugače rečeno, potrebno je paziti, da tik za vrati ne nameščamo kosov pohištva, ki bi morebiti ovirali polno odpiranje vratnega krila.
Enokrilno odpiranje vrata se v največji meri uporabljajo za delitev notranjih prostorov in kot vhodna vrata, dvokrilna izvedba vrat pa je bolj pogosta za balkonska vrata in vhode javnih objektov.
2. Drsno odpiranje vrat
2.1 Drsno odpiranje za optimalno izrabo prostora
Z drsnim načinom odpiranja vrat pridobimo večjo uporabno površino v prostoru. Če je pri krilnih vratih potrebno paziti na položaj pohištva za vrati, nam drsna vrata tega problema ne predstavljajo. Slabost drsnih vrat je edino slabše tesnjenje in zato nekoliko večje toplotne in ventilacijske izgube iz prostora. Drsno odpiranje vrat se v večji meri uporablja za notranja vrata, balkonska vrata in panoramske stene.
2.2 Drsna notranja vrata
Drsna notranja vrata so primerna za manjša stanovanja in prostore, kjer bi z namestitvijo krilnih notranjih vrat izgubili še nekaj več dodatnega prostora v že tako majhnem stanovanju. Zato so drsna notranja vrata najboljša rešitev za stanovanja, kjer primanjkuje prostora. Drsna notranja vrata veljajo za bolj umirjeno in tiho varianto v primerjavi z navadnimi, krilnimi notranjimi vrati, obenem pa se prav tako dobijo v različnih možnih izvedbah atraktivnega videza. Drsna notranja vrata se premikajo po vodilih. Vodila so lahko nameščena zgoraj, v tem primeru gre za viseča drsna vrata, ali pa zgoraj in spodaj.
Drsno odpiranje vrat v notranjosti prostorov je lahko izvedeno tako, da se vrata skrijejo neposredno v steno ali ob njo.
2.3 Drsna balkonska vrata in panoramske stene
Dvižno-drsno odpiranje vrat
Pri dvižno drsni izvedbi se drsno krilo pred odprtjem narahlo dvigne in nato po okenskih vodilih drsi mimo fiksnega dela. Krili nista v isti ravnini, vendar se kljub temu stena zapre fiksno in je toplotno dobro izolirana ter nudi prijetno klimatsko ugodje. Dvižno drsni sistem odpiranja je primeren za razpone večjih dimenzij – panoramske stene.
Nagibno-drsno odpiranje vrat
Za nagibno drsni sistem je značilno, da se krilo odpira izvlečno drsno tako, da se najprej odpre samo kot pri zračenju (na nagib – ventus), nato pa se še izvleče spodaj. Tako lahko prvo krilo drsi mimo fiksnega dela kljub temu, da sta oba v isti ravnini.
3. Zložljivo odpiranje vrat
Zložljiva vrata so sestavljena iz več segmentov oz. panelov, ki se odpirajo sklopno po sistemu harmonike in zlagajo sproti na samem prehodu. Možnih je več načinov in smeri odpiranja: odpiranje vseh panelov eno stran, delno odpiranje panelov v levo stran ali delno odpiranje panelov v desno stran. V zadnjem času se zložljiva vrata vse bolj uporabljajo pri sodobnih, modernih hišah kot predelne stene oz. prepreke med različnimi namembnimi prostori.
Zložljivo odpiranje vrat je zelo zaželeno, saj enako kot drsno odpiranje vrat zavzamejo manj uporabnega prostora.
4. Sekcijsko odpiranje vrat
Sekcijski način odpiranja je značilen za garaže. Ločimo dva tipa sekcijskega odpiranja vrat.
4.1 Sekcijska dvižna garažna vrata
Sekcijsko odpiranje vrat je najpogostejša izbira odpiranja garažnih vrat. Vrata sestavljajo posamezne lamele oz. sekcije, ki se po vodilih odpeljejo pod strop garažnega objekta. Konstrukcija pod stropom zavzame minimalen prostor, vrata pa obenem omogočajo maksimalno svetlo mero prehoda. Sekcijska garažna vrata ponujajo najučinkovitejše tesnjenje med vsemi garažnimi vrati, saj so na vseh štirih straneh zatesnjena s trajno elastičnimi tesnili, ki so obstojna proti vsem vremenskim vplivom. Brez problema se vgradijo v praktično vsako garažo.
4.2 Sekcijska stranska drsna garažna vrata
Tako kot sekcijska dvižna garažna vrata so tudi sekcijska drsna garažna vrata sestavljena iz posameznih lamel. Edina razlika je v smeri odpiranja, te se namreč po vodilih zapeljejo tik ob steni. Konstrukcija zavzame minimalen prostor, zato so vrata primerna za bolj nizke garaže ali garaže, ki imajo v notranjosti na stropu določene ovire.
5. Dvižno odpiranje vrat
Za dvižna garažna vrata je značilno, da se pri odpiranju dvignejo pod strop naenkrat, v enem kosu. Za razliko od sekcijskih dvižnih vrat so dvižna kovinska garažna vrata slabše izolirana in slabše tesnijo. Slabost je tudi ta, da omogočajo manjšo maksimalno svetlo mero prehoda. Na račun vseh teh slabših lastnostih so dvižna kovinska garažna vrata najbolj primerna za garaže in druge prostore, kjer sta dodatna izolacija in tesnjenje odveč.
6. Navojno (rolo) odpiranje vrat
Sistem odpiranja, ki je prav tako značilen za garažna vrata. Navojna rolo garažna vrata se nad odprtino navijejo v rolo, zato potrebujejo več prostora. Navojna rolo garažna vrata so sestavljena iz posameznih polnjenih lamel, višine cca. 100 mm. Navijanje je lahko zunanje ali notranje, odvisno od želje uporabnika in danega prostora.